Evropski parlament obžaluje, da se 20 let po razpadu totalitarnih komunističnih režimov v srednji in vzhodni Evropi v nekaterih državah članicah še vedno neupravičeno omejuje dostop do dokumentov, ki so pomembni za posameznike ali potrebni za znanstvene raziskave; poziva vse države članice, naj si resnično prizadevajo za odprtje arhivov, tudi arhivov nekdanjih notranjih varnostnih služb, tajne policije in obveščevalnih služb.
Letos so razdaljo pretekli.
Kar 600 kilometrov dolgo človeško verigo sta oblikovala dva milijona ljudi. Pot, kjer je potekala veriga, je pozneje dobila ime "baltska pot".
Dogodek je hkrati sovpadal z bolečim datumom v zgodovini baltskih držav, ko sta 23. avgusta leta 1939 nacistična Nemčija in Sovjetska zveza podpisali dogovor, imenovan pakt Molotov-Ribbentrop. Ta je med drugim predvideval razdelitev Vzhodne Evrope na območja pod nemškim in sovjetskim vplivom in odprl pot sovjetski priključitvi baltskih držav leta 1940.
Vseevropski dan spomina na žrtve fašizma, nacizma in komunizma
Evropski parlament je aprila letos s sprejetjem Resolucije o evropski zavesti in totalitarizmu obsodilo vse zločine proti človeštvu in množične kršitve človekovih pravic, ki so jih zagrešili vsi totalitarni in avtoritarni režimi. "Parlament odločno in jasno obsoja vse zločine proti človeštvu in množične kršitve človekovih pravic, ki so jih zagrešili vsi totalitarni in avtoritarni režimi. Žrtvam teh zločinov in njihovim družinskim članom izraža sočutje, razumevanje in priznanje za njihovo trpljenje," je sporočil Evropski parlament.
Evropski poslanci so se v omenjeni resoluciji še zavzeli, da bo 23. avgust postal vseevropski dan spomina na žrtve fašizma, nacizma in komunizma.
Srčni utrip za Baltik
Baltske države ob 20. obletnici "baltske poti" pripravljajo številne dogodke, kot so razstave, konference, srečanje vladnih predstavnikov, poseben tek "Srčni utrip za Baltik". Tekači so začeli sočasno teči pot iz Vilne in Talina in se bodo srečali v Rigi. Idejo za 671 kilometrov dolgo pot je dal latvijski predsednik Valdis Zatlers, vsako leto pa se nanj prijavi več tisoč ljudi.
Evropski parlament obžaluje, da se 20 let po razpadu totalitarnih komunističnih režimov v srednji in vzhodni Evropi v nekaterih državah članicah še vedno neupravičeno omejuje dostop do dokumentov, ki so pomembni za posameznike ali potrebni za znanstvene raziskave; poziva vse države članice, naj si resnično prizadevajo za odprtje arhivov, tudi arhivov nekdanjih notranjih varnostnih služb, tajne policije in obveščevalnih služb.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje