Svojci so se poslovili od svojih najbližjih. Foto: BoBo
Svojci so se poslovili od svojih najbližjih. Foto: BoBo
Evropski parlament je o Srebrenici sprejel že dve resoluciji, prvi dve sta bili sprejeti leta 2005 in 2009. Foto: BoBo
Osrednja slovesnost v Srebrenici bo 11. julija, ko je BiH razglasil dan žalovanja. Foto: BoBo
Tovornjak s posmrtnimi ostanki so svojci žrtev predtem okrasili s cvetjem. Žrtvam so se zbrani v Sarajevu poklonili z minuto molka. Foto: BoBo

V spominskem centru v Potočarih so do zdaj pokopali 6.241 žrtev, 230 so jih na željo njihovih svojcev pokopali individualno zunaj centra. Žrtve poboja so našli na več kot 150 različnih krajih na območju Podrinja ob meji s Srbijo, od tega v 76 množičnih grobiščih, od katerih jih je samo sedem primarnih. Največ posmrtnih ostankov, več kot 80 odstotkov, so našli na območju Zvornika. 20 let po največjem pokolu po drugi svetovni vojni v Evropi še niso našli posmrtnih ostankov okoli 1.200 žrtev poboja.

Zločini v Srebrenici so v resoluciji označeni za genocid, saj je to v skladu z odločitvijo Meddržavnega sodišča v Haagu in haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki je zaradi tega dejanja na dolgoletne zaporne kazni obsodilo več visokih vojaških poveljnikov bosanskih Srbov.

Z resolucijo se Evropski parlament spominja vseh žrtev poboja v Srebrenici in grozodejstev med vojnami v nekdanji Jugoslaviji ter izraža sožalje in solidarnost družinam žrtev, od katerih jih veliko ni dobilo dokončne potrditve glede usode svojih sorodnikov. Po padcu Srebrenice julija 1995 so sile bosanskih Srbov pod poveljstvom generala Ratka Mladića usmrtile več kot 8.000 Bošnjakov. Okoli 1.200 žrtev še vedno niso našli in identificirali.

Poslanci so prepričani, da sta regionalno sodelovanje in proces evropskega povezovanja najboljši način za spodbujanje sprave in premagovanje sovraštva in delitve, tudi z vzpostavitvijo izobraževalnih in kulturnih programov. Ob tem so pozdravili soglasno odločitev vlade BiH-a, ki je 11. julij razglasila za dan žalovanja.

Že tretja resolucija o Srebrenici
Poslanci so sicer izrazili obžalovanje, da Varnostni svet ZN-a zaradi ruskega veta v sredo ni sprejel resolucije o Srebrenici, v kateri bi uporabili besedo genocid in ga tudi obsodili. Srbija se sicer strinja s samo vsebino besedila, da se pokol Bošnjakov v Srebrenici opredeli kot hud ali celo najhujši zločin, vendar ne kot genocid. Štiri države, Kitajska, Angola, Nigerija in Venezuela, so se glasovanja vzdržale.


Slovenija obžaluje, da resolucija o obsodbi genocida v Srebrenici zaradi ruskega veta v Varnostnem svetu ZN-a ni bila sprejeta. To je še en dokaz nujnosti reforme Združenih narodov in Varnostnega sveta ZN-a, je danes povedal zunanji minister Karl Erjavec. Enakega mnenja je tudi premier Miro Cerar.


Vučić se bo vendarle udeležil komemoracije
Srbski premier Aleksandar Vučić je odločen, da se bo v soboto zagotovo udeležil komemoracije v spomin na srebreniške žrtve v spominskem centru Potočari, in to kljub opozorilom varnostnih sil, piše B92. "Ocene varnostnih služb me niso nikoli zanimale," je dejal novinarjem po sestanku s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem v Bruslju. Po pisanju Blica, naj bi bili med več tisočimi udeleženci na komemoraciji, ki se bo 11. julija podala iz Novega Pazina v Srebrenico, tudi člani ekstremne navijaške skupine Torcida Sandžak.

Slovo od 136 žrtev
V Sarajevu pa se je danes več tisoč ljudi poslovilo od posmrtnih ostankov 136 ljudi, ki so jih sile bosanskih Srbov po zavzetju bošnjaške enklave 11. julija 1995 ubile v Srebrenici. Pokojne so iz mrtvašnice na pokopališču Visoko skozi Sarajevo odpeljali proti spominskemu centru Potočari pri Srebrenici, kjer jih bodo med sobotno slovesnostjo ob 20. obletnici genocida pokopali. Med na novo identificiranimi 136 žrtvami je bilo 18 mladoletnikov, med njimi osem starih 16 let.


Preberite tudi:

- Fazila Efendić: Prodajam cvetje, ker me spominja na življenje

- Na MMC-ju smo 20. obletnici tragedije v Srebrenici posvetili najnovejšo izdajo MMCpodrobno.

Konvoj z žrtvami se je proti Srebrenici popeljal skozi Sarajevo, kjer se je na kratko ustavil pred poslopjem predsedstva BiH-a. Tam jih je v tišini pričakalo več tisoč ljudi, med njimi politiki, ki sta jim načelovala člana predsedstva BiH-a Bakir Izetbegović in Dragan Čović, pa tudi ameriška veleposlanica v BiH-u Maureen Cormack. "Da neka velesila zanika ta genocid, je nedoumljivo. Resolucija ni imenovala niti enega naroda ali države, temveč tiste, ki so zločin zagrešili," je dejal Izetbegović.

Menil je tudi, da je bil s tem in z nedavno aretacijo nekdanjega poveljnika bošnjaške vojske v Srebrenici Naserja Orića na podlagi srbske tiralice zaustavljen proces sprave v regiji, ki pa se mora nadaljevati. Pri tem bo moral pomagati kot predsednik vlade države, ki je sodelovala v zločinu, tudi Aleksandar Vučić, je dodal Izetbegović.

Vodjo delegacije ZDA v Srebrenici Bill Clinton
Ameriški predsednik Barack Obama je za vodjo delegacije ZDA, ki se bo udeležila slovesnosti ob 20. obletnici pokola Bošnjakov v Srebrenici, imenoval nekdanjega ameriškega predsednika Billa Clintona. Clinton je vodil ZDA v času vojne na Balkanu in je z bombardiranjem Beograda prisilil bosanske Srbe v pogajanja, na katerih je bil sprejet daytonski mirovni sporazum. Ameriška državna sekretarka je bila takrat Madeline Albright, ki bo prav tako v ameriški delegaciji za Srebrenico.

V delegaciji ZDA so še pomočnica državnega sekretarja za Evropske zadeve Victoria Nuland, veleposlanica v BiH-u Maureen Cormack, nekdanja namestnica veleposlanice pri ZN-u Rosemary DiCarlo, veleposlanik za vojne zločine Stephen Rapp, senatorja Jeanne Shaheen iz New Hampshira in Roger Wicker iz Misisipija ter zvezna kongresnika iz New Yorka Eliot Engel in Peter King.

V spominskem centru v Potočarih so do zdaj pokopali 6.241 žrtev, 230 so jih na željo njihovih svojcev pokopali individualno zunaj centra. Žrtve poboja so našli na več kot 150 različnih krajih na območju Podrinja ob meji s Srbijo, od tega v 76 množičnih grobiščih, od katerih jih je samo sedem primarnih. Največ posmrtnih ostankov, več kot 80 odstotkov, so našli na območju Zvornika. 20 let po največjem pokolu po drugi svetovni vojni v Evropi še niso našli posmrtnih ostankov okoli 1.200 žrtev poboja.