V taborišču v Calaisu živi približno 1.500 priseljencev, povečini muslimanov. Foto: EPA
V taborišču v Calaisu živi približno 1.500 priseljencev, povečini muslimanov. Foto: EPA
Calais
Francoske oblasti so prepričane, da je treba taborišče zapreti predvsem zaradi nevzdržnih higienskih razmer, ki so jih ustvarili priseljenci. Foto: Reuters

Oblasti so sporočile, da bodo begunsko taborišče uničile do konca tedna, operacija pa se je začela že danes. V "džungli" v šotorih in kolibah živi približno 1.500 nezakonitih priseljencev, a jih je v strahu pred policijsko operacijo ogromno, predvsem ženske in otroci, že zapustilo taborišče. Med priseljenci in policisti so se že vneli spopadi, policisti so 300 priseljencev priprli, nekaj ljudi pa je ranjenih.

Glavni razlog za uničenje taborišča naj bi bila po besedah francoskih oblasti predvsem nečistoča, saj po vsem taborišču ležijo smeti, zrak pa polnijo vonjave gnile hrane in človeških iztrebkov. Taborišče v Calaisu, ki mu pravijo "džungla", je pravi magnet za priseljence z vseh strani sveta, ki so odločeni, da bodo prečkali Rokavski preliv in tako prišli v Veliko Britanijo. Tam nato zaprosijo za azil ali pa izginejo v črni ekonomiji.

Policisti dobro pripravljeni na operacijo
V operaciji naj bi sodelovalo več kot 500 policistov, ki so z uničenjem počakali do konca muslimanskega svetega meseca ramazana. Policisti so se na uničenje taborišča dobro pripravili, saj so oboroženi s puškami, ognjenim orožjem in solzivcem, v bližini Rokavskega preliva pa čakajo tudi rezervne enote, ki bi jih vpoklicali v primeru prevelikega odpora priseljencev.

Policisti so obljubili, da bodo ob koncu štiridnevne akcije zapečatili taborišče, priseljenci, ki so povečini iz Afganistana, pa so zagrozili, da bodo na nasilje odgovorili z nasiljem. Francoskim oblastem so poslali sporočilo, da bodo odšli, le če bodo šli v Veliko Britanijo. 22-letni Rezna iz Kabula je povedal: "Odločeni smo, da bomo ostali v neposredni bližini pristanišča, saj je to pot v Veliko Britanijo. Nič nas ne bo ustavilo, saj smo odločeni, da bomo začeli novo življenje v Veliki Britaniji."

Negotova prihodnost za priseljence
Priseljenci, ki so še ostali v taborišču, so povedali, da jih je strah, kaj jih čaka v prihodnosti. 24-letni Bašir, učitelj angleščine iz Afganistana, je za AFP povedal, da je za pot v Evropo preko Pakistana in Turčije plačal 15.000 dolarjev, zdaj pa je njegova usoda v rokah policije. "Ne vemo, kaj bodo policisti naredili: ali nas bodo aretirali ali pa nas bodo spustili," je še povedal Bašir, ki je pojasnil tudi, da so si v taborišču priseljenci ustvarili prava domovanja s kopalnicami in mošejami.

Bo begunce le sprejela Velika Britanija?
Organizacije za zaščito beguncev so Veliko Britanijo pozvale, naj nekatere prosilce za politično zatočišče, ki bi radi prečkali Rokavski preliv, sprejmejo, a je britanski minister za notranje zadeve Alan Johnson povedal, da so poročila, da naj bi bila Velika Britanija prisiljena vzeti nekatere begunce, napačne. Po srečanju s francoskim kolegom Ericom Bessonom v Bruslju je Johnson povedal, da ga zaprtje taborišča izjemno veseli in da bi morali priseljenci zaprositi za azil v tisti državi, kjer so vstopili v Evropsko unijo. "Obe državi sta zavezani pomoči posameznim beguncem, ki bi morali za zaščito zaprositi v prvi varni državi, v katero vstopijo," je povedal Johnson in dodal, da pričakuje, da se bodo tisti, ki ne potrebujejo pomoči in zaščite, vrnili domov.

Britanske begunske organizacije so državo pozvale, naj kljub vsemu sprejme nekatere priseljence, še posebej otroke, ki imajo sorodnike v Veliki Britaniji. Visoki predstavnik Združenih narodov za begunce Antonio Guterres je britansko vlado pozval, naj premisli o sprejemu tistih beguncev, ki že imajo v Veliki Britaniji velike družine.