Ženske na najviših položajih so tudi v evropski politiki še vedno prej izjema kot pravilo. Foto: EPA
Ženske na najviših položajih so tudi v evropski politiki še vedno prej izjema kot pravilo. Foto: EPA

Ob novici, da je bila Litovka Dalia Grybauskaite z ogromno prednostjo izvoljena za novo, prvo predsednico te baltiške države, smo sestavili spisek žensk, ki so trenutno na mestu predsednice države ali vlade v evropskih državah.


Ugotovili smo, da Grybauskaitejeva, ki se lahko pohvali celo s črnim pasom v karateju, ne bo imela veliko ženske družbe. Evropski državi, v katerih v predsedniških palačah prebivajo ženske - Grybauskaitejeve nismo šteli, saj se bo vanjo uradno preselila 12. julija, sta natanko dve: Irska in Finska.

Poleg tega imajo še štiri države na stari celini predsednice vlade - med njimi je brez dvoma najbolj znana in najvplivnejša nemška kanclerka Angela Merkel, vlade svojih držav pa vodijo tudi Ukrajinka Julija Timošenko, Moldavijka Zinaida Greceanii in Islandka Johanna Siguroardottir. Vse omenjene predstavljamo spodaj. Izpustili smo kraljice, ki so na čelu nekaterih evropskih monarhij.

A. P.

Mary Patricia McAleese je osma na predsedniškem položaju Irske, druga predsednica te države in prva ženska, ki je na tem položaju nasledila - žensko, Mary Robinson. Na čelo Irske se je zavihtela leta 1997, leta 2004 je bila znova izvoljena. Hkrati je tudi prva predsednica Irske, ki je bila rojena v Belfastu, torej na Severnem Irskem. Foto: EPA
Legenda finske politike je danes 65-letna Tarja Halonen, ki so ji sodržavljani leta 2006 zaupali že drugi predsedniški mandat. Pred njo je to delo opravljal diplomat Martti Ahtisaari. Pred Halonenovo Finska predsednice še ni imela. Ob volitvah leta 2006 jo je podpiralo kar 74 odstotkov Fincev, med katerimi velja za zelo dostopno političarko z nogami trdno na tleh, spoštujejo jo tudi zato, ker se je na ta položaj povzpela iz delavskega razreda. Leta 2004 so jo sodržavljani uvrstili med deset največjih finskih osebnosti vseh časov. Foto: EPA
Ena najvplivnejših žensk sveta - če ne celo najvplivnejša, je že nekaj let nemška kanclerka Angela Merkel, prva ženska na tem položaju, ki je nasledila Gerharda Schröderja. Nemčijo vodi od leta 2005. Zaradi pripadnosti desnosredinskemu bloku in izobrazbe - Merklova je po izobrazbi fizičarka -, jo mnogi primerjajo z nekdanjo britansko premierko Margaret Thatcher in jo zato imenujejo kar 'Iron Frau'. Foto: EPA
Lastnica znamenite kite, ovite okoli glave, in ženska, ki se suče v najvišjih krogih ukrajinske politike, je Julija Timošenko, 49-letna poltičarka, ki je bila tudi ena glavnih osebnosti ukrajinske oranžne revolucije. Preden se je spustila v politične vode, je bila Timošenkova uspešna podjetnica v industriji plina, s čimer si je tudi obogatila bančni račun. Nekateri jo omenjajo tudi za možno predsednico države na volitvah leta 2010. Foto: EPA
Najmanj znano ime v tej družbi je Zinaida Greceanii, moldavijska političarka, ki je od marca leta 2008 predsednica vlade te države, stisnjene med Romunijo in Ukrajino. Pred njo Moldavija še ni imela premierke, za Milko Planinc pa je šele druga komunistična premierka katere koli evropske države. Na ta položaj jo je imenoval predsednik Vladimir Voronin, potrdil pa parlament. Ob nastopu dela je obljubila, da se bo zavzemala za 'svobodo medijev, dialog s civilno družbo in neodvisno sodstvo'. Foto: EPA
Pot od ministrice za socialne zadeve in socialno varnost do premierke je prehodila Johanna Sigurdardottir, ki februarja letos sicer ni postala prva premierka te države, postala pa je prva svetovna voditeljica, ki je odkrito priznala svojo istospolno usmerjenost. Leta 1970 se je sicer poročila in ima tudi dva sinova, po ločitvi pa je njena partnerica postala Jonina Leosdottir. Po političnem prepričanju socialdemokratka je na premierskem položaju nasledila Geira Haardeja, ki je moral oditi zaradi izjemno hude gospodarske krize. Foto: EPA