Delavci po svetu so opozarjali na vedno večjo brezposelnost in posledice gospodarske krize, ki jih najbolj občutijo ravno delavci.

Tradicionalno nasilni protesti skrajnih levičarjev ob 1. maju vsako leto potekajo v Nemčiji, kjer so se tudi letos zgodili spopadi med protestniki in policisti. V Berlinu je že v četrtek zvečer okoli 200, večinoma vinjenih, protestnikov napadlo policiste. Lažje ranjenih je bilo 29 policistov, priprtih pa je bilo 12 ljudi. Okoli 5.000 policistov je v pripravljenosti na morebitni spopad s skrajnimi levičarji.

O nekaj spopadih med policijo in protestniki so poročali tudi iz drugega največjega nemškega mesta Hamburga, vendar tam po navedbah policije poškodovanih ni bilo. V Ullmu se je spopadlo skoraj 10.000 levičarskih protestnikov z okoli 1.000 neonacisti. Ranjenih je bilo veliko ljudi, policija pa je morala za ločitev nasprotnih skupin uporabiti celo vodne topove in solzivec.

Francozi množično proti politiki reševanja krize
Pestro je bilo tudi v Franciji. Sindikati so se dogovorili za enotno zborovanje na pariškem trgu Bastille, kjer se je po navedbah organizatorjev zbralo 1,2 milijona ljudi, policija pa poroča o 465.000 demonstrantih. Protestniki so se zbrali tudi v drugih večjih frsancoskih mestih, rdeča nit pa je bilo nasprotovanje politiki predsednika Nicolasa Sarkozyja in njegovega soočanja z gospodarsko krizo.

Turki prvič s praznikom
V Turčiji so šele prejšnji teden popustili pritiskom delavskih združenj in 1. maj prvič razglasili za državni praznik, a oblasti vseno niso naklonjene shodom, tako da so na osrednjem trgu v Carigradu dovolile le manjšo proslavo.

Sindikatom ta prepoved seveda ni bila po volji in so kljub temu želeli na trgu Maksim prirediti večje zborovanje, kar pa jim je preprečila policija, ki je z vodnimi topovi onemogočila zbiranje ljudi. Nekaj članov sindikalnih združenj so tudi priprli.

Glavni protest organizirala Združena Rusija
V ruski prestolnici so se prvomajski protesti začeli že zgodaj zjutraj, letos pa je shod potekal pod osrednjim sloganom "Zaposlitev, plače in dostojni življenjski standard". Glavni protestni shod je potekal ob podpori največje ruske stranke Združena Rusija, ki jo vodi ruski premier Vladimir Putin, tako da so vodilni predstavniki stranke korakali na čelu sindikalne povorke. Komunistična stranka je medtem na drugem koncu Moskve blizu spomenika Karla Marxa nosila portrete nekdanjega sovjetskega voditelja Lenina in pela komunistične pesmi. V Sankt Peterburgu je policija prijela več deset privržencev skrajnih desničarjev in skupin, ki nasprotujejo priseljevanju.

G. V./T. V.