Vojska je pred dnevi izdala dva odloka, s katerima je razpustila parlament, v katerem imajo večino islamisti, in si prilastila vso zakonodajno moč. Hkrati je močno okrnila pristojnosti novega predsednika. Opozicija je vojsko že obtožila "vojaškega udara" in "ugrabitve revolucije". O tem, ali se je vojska resnično pripravljena odpovedati oblasti in jo predati v roke demokratično izbranih civilistov, se je sicer že dolgo ugibalo.

Eden najuglednejših egiptovskih politikov in nekdanji generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo Mohamed El Baradej je odloka vojske označil kot "velik udarec demokraciji in revoluciji", Muslimanska bratovščina pa je Egipčane pozvala, naj "zaščitijo svojo revolucijo".

Omejene pristojnosti predsednika
Vojska, ki državi vlada od lanskega strmoglavljenja dolgoletnega egiptovskega voditelja Hosnija Mubaraka, je odločitev o razpustitvi parlamenta sprejela po odločitvi vrhovnega sodišča, da je zakon o nedavnih volitvah v spodnji dom parlamenta neustaven, ker je dopuščal, da so se člani strank potegovali za sedeže, rezervirane za neodvisne kandidate. Pred razglasitvijo odločitve so pred parlament poslali vojake, da bi parlamentarcem preprečili vstop.

Z drugim odlokom, objavljenim po zaprtju volišč v nedeljo zvečer, so popravili ustavo iz marca 2011 in generalom podelili popoln nadzor nad zakonodajo, proračunom in vojaškimi zadevami do novih parlamentarnih volitev. S tem so močno omejili pristojnosti novega predsednika, ki bo sicer lahko imenoval vlado in odstavil ministre, ne bo pa mogel brez odobritve vojaškega sveta napovedati vojne ali zaprositi vojske za pomoč pri izvajanju notranje varnosti.

Poziv k "pohodu milijona"
Vrhovni vojaški svet bo imel veliko vlogo tudi v 100-članskem svetu, ki bo pripravil osnutek nove ustave. Egipčani naj bi o novi ustavi na referendumu odločali 15 dni po njenem oblikovanju, parlamentarne volitve pa bodo mesec dni po odobritvi nove ustave.

Vojaški svet vztraja, da bo oblast predal novemu predsedniku. Eden izmed vladajočih generalov Mahmud Šahin je dejal, da bo novi predsednik do 30. junija prisegel pred ustavnim sodiščem, general Mohamed Al Asar pa, da bo zmagovalec volitev užival polna predsedniška pooblastila. Šahin je še dejal, da vojaški svet ni imel druge možnosti, kot da prevzame zakonodajne pristojnosti, saj je le tako lahko zagotovil ločitev oblasti.

Muslimanska bratovščina je v protest proti odločitvam vojske pozvala k "pohodu milijona", člani parlamenta pa naj bi skušali vstopiti v parlamentarno stavbo. Na trgu Tahrir v središču Kaira se je zbralo več tisoč ljudi, ki so vzklikali: "Dol z vojsko".

Zaradi ravnanja vojaškega sveta so zaskrbljenost izrazili tudi v ZDA. Iz Pentagona so sporočili, da so globoko zaskrbljeni nad dopolnili, tudi zaradi časa, v katerem so bila sprejeta, to je, ko so se ravno zapirala volišča.

Šafik ne prizna poraza
Zmago v drugem krogu predsedniških volitev je razglasil Mohamed Mursi, kandidat Muslimanske bratovščine, ki naj bi prejel 52 odstotkov glasov, Ahmed Šafik pa 48 odstotkov. Razlika pa naj bi bila okoli milijon glasov. Nekdanji premier v času Mubaraka Mursijevi zmagi oporeka. "Mursi je prvi civilist, ki je bil izvoljen za predsednika Egipta," sporoča Muslimanska bratovščina na svoji spletni strani. Sam Mursi pa je v svojem volilnem štabu izjavil, da bo "z Egipčani delal z roko v roki za boljšo prihodnost, svobodo, demokracijo, razvoj in mir".

Uradni izidi volitev naj bi bili znani šele v četrtek. Muslimanska bratovščina je napovedala, da bodo, če bodo oblasti za zmagovalca razglasile Šafika, šli nazaj na ulice, saj bi šlo za očitno poneverbo.