Ogroženi borovci v naravnem parku Wollemi v Avstraliji. Foto: ReutersFoto: Reuters
Ogroženi borovci v naravnem parku Wollemi v Avstraliji. Foto: ReutersFoto: Reuters

Kratkotrajne in intenzivne nevihte bi sicer lahko prinesle poplave, a se ob tem pojavlja pomislek, da bi lahko nevihtne strele znova zanetile ogenj na pogorelih območjih. Dež je prav tako ublažil dim v večjih mestih, kot sta Canberra in Melbourne, ki po nedavni ujmi spadata med 30 najbolj onesnaženih mest sveta.

Gasilcem je v Novem Južnem Walesu uspelo rešiti del naravnega parka Wollemi, v katerem rastejo borovci, ki jih imenujejo tudi drevesa dinozavrov. Omenjena drevesna vrsta je stara več kot 200 milijonov let, v naravi pa raste le še 200 primerkov. Ogenj se je na gori Gospers, kjer je omenjeni naravni park, razbesnel pred tremi meseci.

Vremenoslovci za naslednjih pet dni napovedujejo nestanovitno vreme in poudarjajo, da bi bilo za naravo veliko bolje, če bi deževalo enakomerno po malo, kot da jo zdaj dobesedno zalije. Obeti za prihodnje dni niso nič kaj obetajoči, saj naj bi se temperature znova povzpele v višave.

Opozorilo uglednega voditelja naravoslovnih dokumentarcev

Sicer pa je svoje opozorilo svetu predal tudi 93-letni voditelj naravoslovnih dokumentarnih filmov sir David Attenborough, ki meni, da je "trenutek krize tu", saj smo določene stvari več let le prelagali. "Medtem ko govorim, jugovzhod Avstralije gori. Zakaj? Ker se temperatura Zemlje dviguje," je dejal po poročanju BBC-ja. Prepričanje nekaterih politikov, ki namigujejo, da požari v Avstraliji nimajo nobene povezave s podnebnimi spremembami, je označil za "neumnost".

Prvi glas naravoslovnih dokumentarnih filmov sir David Attenborough. Foto: EPA
Prvi glas naravoslovnih dokumentarnih filmov sir David Attenborough. Foto: EPA

Ob tem pa je poudaril, da so znanstveniki, ki proučujejo podnebje, jasni, da so nujni hitri ukrepi, ki pa jih politiki uresničujejo prepočasi. Lep primer tega je bila nedavna težko pričakovana podnebna konferenca v Madridu COP25, kjer voditelji niso sprejeli resnejših zavez.

Po Avstraliji še vedno divja 85 požarov

Od septembra lani po Avstraliji divjajo najhujši gozdni požari do zdaj, v katerih je umrlo 29 ljudi in več milijonov živali (omenja se celo število več kot milijarda), uničenih je bilo 2.500 domov, pogorelo območje pa je v velikosti Bolgarije.

V zvezni državi Novi Južni Wales trenutno še vedno divja 85 gozdnih požarov. Gasilci naj bi jih imeli pod nadzorom 30, 19 pa se jih naglo približuje sosednji zvezni državi Viktoriji, iz katere ob nedavnem deževju poročajo o poplavah in kar 600 primerih podrtih dreves v zadnjih 24 urah.

Mladič belega kivija, ptice brez kril z dolgim poroženelim kljunom, njeno perje pa bolj spominja na kožuh. na Foto: EPA
Mladič belega kivija, ptice brez kril z dolgim poroženelim kljunom, njeno perje pa bolj spominja na kožuh. na Foto: EPA

Na Novi Zelandiji zaradi vročine ogroženi kiviji

Rekordno vroče poletje pa je zajelo tudi sosednjo državo Novo Zelandijo, kjer so zaradi dehidracije ogroženi tudi prepoznavna maskota otoka ptice kiviji, zaradi katerih se prebivalce Nove Zelandije imenuje tudi 'Kiviji'.

Trenutna ocena kivijev na Novi Zelandiji je 68.000 ptic, a njihovo število upada za dva odstotka na leto. Še sto let nazaj jih je bilo več kot milijon, a so te drobne ptice z dolgim roženim kljunom, ki ne morejo leteti, postale plen psov, mačk, oposumov, podlasic in podgan, poroča Guardian.

Zdaj pa tem drobnim živalim, čigar perje je bolj podobno rjavemu kožuhu, ki jih greje, grozi še izjemno vroče poletje. Zemlja je izsušena, vodni viri so usahnili predvsem na severnem delu države, ptice zaradi dehidracije izgubljajo orientacijo, zaradi česar so lahek plen zveri, poroča Guardian. Lansko leto je bilo četrto najbolj vroče poletje na Novi Zelandiji do zdaj.