Prvi vrh Gibanja neuvrščenih, ki je v začetku septembra leta 1961 nastalo kot protiutež tedanji blokovski delitvi sveta in kot odgovor na zahodni in vzhodni vojaški pakt, Nato in Varšavski pakt, je potekal prav v Beogradu. O ideji gibanja so se dogovorili tedanji voditelj Indije Jawaharlal Nehru, Indonezije Sukarno, Egipta Gamal Abdel Naser in Jugoslavije Josip Broz - Tito, prvega zasedanja pa se je udeležilo 25 držav, ki niso želele pripadati nobeni od vojaških zvez.

Neuvrščeni so torej nastali kot "fronta tretjega sveta" proti dominaciji dveh vojaških blokov, prispevali so k osvobajanju nekaterih držav izpod kolonialne nadvlade, pa tudi v boju za zmanjševanje prepada med bogatim severom in revnim jugom. Cilji gibanja so bili tudi boj proti kolonializmu in rasizmu, poglablanje vloge Združenih narodov v svetu in pravičen socialno-ekonomski razvoj za vse države sveta.

Prve razpoke v gibanju proti koncu 70. let
Prve razpoke v gibanju so se začele pojavljati, ko so se nekatere takratne države članice začele nagibati k Sovjetski zvezi, druge pa k ZDA, dejansko pa se je zlomilo leta 1979 zaradi notranjih nesoglasij, ko so se ob takratnem napadu Sovjetske zveze na Afganistan članice začele postavljati na različne strani.

K vedno manjšemu vplivu gibanja je pripomogla tudi smrt Nehruja, Naserja, Sukarna in Tita, ki so bili v svojem času osebnosti, katerih beseda je imela nekaj teže v svetu. Z veliko krizo se je gibanje spopadlo konec 80. let prejšnjega stoletja, z razpadom sovjetskega bloka, s koncem hladne vojne in z začetkom konca Jugoslavije.

Gibanje se je spet uveljavilo kot zagovornik manj razvitih držav
V 90. letih gibanje ni igralo vidnejše vloge, sčasoma pa se je začelo znova vse bolj uveljavljati v okviru boja proti enopolarni ureditvi sveta oziroma za multilateralizem ter v okviru sodelovanja gospodarsko manj razvitih držav in prizadevanj za odpravo ekonomskih neravnovesij v svetu.

Natanko pol stoletja po ustanovitvi je v gibanju 118 držav članic in 18 držav opazovalk. Slovenija po osamosvojitvi ni zaprosila za članstvo v združenju, prav tako nima statusa opazovalke. Tudi nobena druga nekdanja jugoslovanska republika ni polnopravna članica Gibanja neuvrščenih, so pa tri, med njmi tudi Srbija, postale opazovalke.

Zasedanje v Srbiji, čeprav ni članica
Da bi 50-letnico neuvrščenih obeležili v srbski prestolnici, je srbski predsednik Boris Tadić predlagal julija leta 2009. Takrat so se pojavili nekateri pomisleki, ker Srbija ni članica neuvrščenih in ker naj bi si s tem po mnenju nekaterih skušala pridobiti dodatno podporo za svoje stališče glede Kosova, a je uradna odločitev o zasedanju kljub temu padla na ministrskem zasedanju maja letos.

Na zasedanje v Beograd bodo prišli zunanji ministri in visoki predstavniki držav članic Gibanja neuvrščenih, držav naslednic nekdanje Jugoslavije, držav opazovalk in gostij. Ob njih se bodo zasedanja udeležili tudi generalni direktor Urada Združenih narodov v Ženevi Kasimžomart Tokajev, generalni sekretar Organizacije islamske konference Ekmeledin Ihsanoglu in namestnik generalnega sekretarja Arabske lige Ahmed Ben Heli.

Na povabilo zunanjih ministrov Srbije in Egipta, ki trenutno predseduje neuvrščenim, se bo zasedanja udeležil tudi slovenski zunanji minister Samuel Žbogar, ki bo na zasedanju nagovoril udeležence in imel več dvostranskih srečanj, kjer bo iskal tudi podporo za kandidaturo Slovenije za nestalni sedež v Varnostnem svetu Združenih narodov.

Jeremić: Največje srečanje poleg Generalne skupščine
Srbski zunanji minister Vuk Jeremić je pred začetkom srečanja ocenil, da je prihod več kot 100 delegacij z vsega sveta v Beograd dokaz sedanjega ugleda Srbije v mednarodni areni. Ob tem je, glede na to, da prvič v zgodovini gibanja ministrsko zasedanje poteka v državi opazovalki in ne članici, Jeremić zagotovil, da Srbija v neuvrščenih ne namerava spremeniti svojega statusa opazovalke.

"Če izvzamemo Generalno skupčino ZN, bo to največje srečanje na svetu v letošnjem letu. Več kot 100 delegacij je potrdilo udeležbo in lahko rečemo, da bodo v ponedeljek in torek oči vsega sveta uprte v Beograd," je še povedal vodja srbske diplomacije.