Most naj bi bil zgrajen do leta 2022. Foto: Institut Jožef Stefan
Most naj bi bil zgrajen do leta 2022. Foto: Institut Jožef Stefan

Strabag se je prejšnji teden pritožil na upravnem sodišču, potem ko je hrvaška državna revizijska komisija konec marca zavrnila pritožbo avstrijske družbe zaradi odločitve javnega podjetja Hrvatske ceste, ki je gradnjo mostu na polotok Pelješac januarja zaupalo kitajskemu konzorciju na čelu z družbo China Road and Bridge Corporation.

Avstrijsko gradbeno podjetje je trdilo, da so gradbeniki iz Kitajske zmagali na javnem razpisu z dampinškimi cenami in da so prejeli subvencije kitajske države. Strabag je med drugim na sodišču zahteval začasno prepoved začetka gradnje mostu, a njihovi pritožbi ni ugodilo niti zagrebško sodišče.

Če bi upravno sodišče sprejelo Strabagovo zahtevo, gradnja mostu ne bi smela steči pred koncem postopka, kar bi lahko prestavilo dela tudi za dve leti, je danes na spletni strani ocenil Večernji list, ki je tudi prvi objavil novico o odločitvi upravnega sodišča. Kot so poudarili, je sodišče odstranilo tudi zadnjo morebitno oviro za gradnjo mostu, ki bo Hrvaški zagotovil neposredno cestno povezavo s skrajnim jugom države, ne da bi bila prekinjena z državno mejo z Bosno in Hercegovino.

Hrvatske ceste in kitajski gradbeni konzorcij sta prejšnji ponedeljek v Dubrovniku podpisala pogodbo o gradnji mostu na Pelješac. Vrednost pogodbe je nekaj manj kot 2,1 milijarde kun (277 milijonov evrov), kolikor je na razpisu ponudil konzorcij kitajskih družb.

Ponudba kitajskih gradbenikov je bila za približno pol milijarde kun cenejša od ponudb Strabaga ter konzorcija italijanskega Astaldija in turškega CT Ictasa.

Ob mostu še prenova cest
Dela na mostu, ki bo dolg 2,4 kilometra in visok 55 metrov, naj bi stekla v 70 dneh po podpisu pogodbe. Vrednost celotnega projekta je 420 milijonov evrov, EU pa iz kohezijskih skladov prispeva 85 odstotkov. Na Hrvaškem pričakujejo, da bodo celotni projekt, ki vključuje tudi zahtevno prenovo približno 33 kilometrov cest na polotoku Pelješcu, končan do leta 2022.

Del politikov v BiH-u, predvsem iz vrst bošnjaških političnih strank, nasprotuje gradnji hrvaškega mostu, dokler BiH ne bo uresničil svoje pravice dostopa do odprtega morja v skladu s konvencijo ZN-a o pomorskem pravu. V Zagrebu zagotavljajo, da most ne bo oviral prometa za pristanišče v Neumu v BiH-u.

Predsedujoči svetu ministrov BiH-a Denis Zvizdić je v torek ob robu srečanja Procesa sodelovanja v jugovzhodni Evropi (SEECP) na Brdu pri Kranju napovedal, da bo kmalu prispel na obisk na Hrvaško zaradi pogovorov o vseh odprtih vprašanjih med državama, vključno z mostom na polotok Pelješac.