Guterres je poleg izkoriščanja protikoronskih ukrepov za utišanje kritik posvaril tudi pred rastočimi neenakostmi, revščino in grožnjo rasizma. Foto: Reuters
Guterres je poleg izkoriščanja protikoronskih ukrepov za utišanje kritik posvaril tudi pred rastočimi neenakostmi, revščino in grožnjo rasizma. Foto: Reuters

Guterres je poudaril, da oblasti v več državah uporabljajo omejitve, s katerimi naj bi zajezili širjenje pandemije, za slabitev političnega nasprotovanja. Omenil je "izredne ukrepe, kriminaliziranje temeljnih svoboščin, utišanje neodvisnega poročanja in omejevanje delovanja nevladnih organizacij". Pri tem sicer ni omenjal posameznih držav.

"Borci za človekove pravice, novinarji, odvetniki, politični aktivisti in celo zdravstveni delavci so pridržani, preganjani in žrtve ustrahovanja in nadzora, ker so kritizirali vladne odzive na pandemijo – ali njihovo pomanjkanje," je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Guterres je vnaprej posnet nagovor ob odprtju letnega zasedanja Sveta ZN-a za človekovi pravice v glavnem posvetil pandemiji. Kritičen je bil do napačnih informacij o novem koronavirusu in poudaril obsežne učinke pandemije, ki je "svet udarila brez milosti".

Pandemija poglobila neenakosti in revščino

Med pandemijo covida-19 vse več obrezovanja ženskih spolovil

"Covid-19 je poglobil že prej obstoječe delitve, ranljivosti in neenakosti, pa tudi ustvaril nove razpoke, vključno s prepadi na področju človekovih pravic."

Ekstremna revščina je narasla prvič v več desetletjih. Foto: EPA
Ekstremna revščina je narasla prvič v več desetletjih. Foto: EPA

Opozoril je na stotine milijonov družin, katerih življenje se je obrnilo na glavo zaradi izgube delovnih mest in dolgov. Obenem je bolezen po njegovih besedah nesorazmerno velik davek terjala med ženskami, manjšinami, invalidi, starejšimi, begunci, migranti in staroselci.

Posledično je bil napredek na področju enakosti spolov porinjen več let nazaj, ekstremna revščina pa narašča prvič v več desetletjih.

Ob neenakostih znotraj posameznih držav je Guterres kritiziral tudi te, ki nastajajo med državami glede dostopa do cepiv proti covidu-19, ki jih je označil za "moralno grozodejstvo".

"Transnacionalna grožnja" sistemskega rasizma

Guterres je poudaril še potrebo po več svetovnega ukrepanja proti sistemskemu rasizmu in idejam bele nadvlade oz. supremacizma. "Gniloba rasizma najeda institucije, družbene strukture in vsakodnevno življenje, včasih nevidno in pritajeno," je dejal in pozdravil "novo prebujenje v svetovnem boju za rasno pravičnost".

Kako je "kitajski virus" sprožil napade na azijske manjšine

"Okrepiti moramo tudi boj proti ponovno obujenemu neonacizmu, belemu supremacizmu ter rasno in etnično motiviranemu terorizmu," je pozval. Meni, da nevarnost teh gibanj, ki jih žene sovraštvo, z vsakim dnem narašča in so postala že "transnacionalna grožnja".

V nagovoru ni mogel mimo Mjanmara, ki ga je kot edino državo tudi poimensko izpostavil. Obsodil je "brutalno silo", ki jo uporablja vojska po prevzemu oblasti z udarom v začetku meseca. Pozval je tudi k ustavitvi represije in izpustitvi zapornikov v državi, kjer vojska v zadnjem času stopnjuje pritisk na nasprotnike.

Minister Logar: Ukrepi po pandemiji morajo voditi do večje enakosti in solidarnosti

Udeležence je v videonagovoru nagovoril tudi slovenski minister za zunanje Anže Logar, ki je med drugim povedal, da je Slovenija, ki se je pred 30-imi leti osamosvojila prav zato, da bi bila demokratična država, občutljiva na kršenje pravic po svetu. V svojem nastopu je izrazil zaskrbljenost zaradi posledic pandemije Covida-19. Okrevanje po pandemiji mora vključevati ukrepe za doseganje večje enakosti, solidarnosti in socialne zaščite, je poudaril minister.

V nadaljevanju je izpostavil pomen mehanizmov Sveta in sposobnost njihovega hitrega odziva na kršitve človekovih pravic po vsem svetu, vključno s poslabšanjem razmer v Belorusiji. Obsodil je nasilje nad predstavniki civilne družbe, neodvisnih medijev in politične opozicije. Izrazil je tudi zaskrbljenost nad nedavno sodbo proti ruskemu opozicijskemu voditelju Alekseju Navalnemu ter pozval k njegovi takojšnji in brezpogojni izpustitvi. Kot zaskrbljujoče je ocenil tudi stanje človekovih pravic na Kitajskem in v Mjanmaru.

Minister Logar: Slovenija občutljiva na kršenje pravic po svetu

Logar je ob tem izpostavil še vpliv novih tehnologij in digitalizacije na človekove pravice. Slovenija si s svojim Mednarodnim raziskovalnim centrom za umetno inteligenco pod pokroviteljstvom Unesca prizadeva za odgovoren in na človekovih pravicah temelječ razvoj umetne inteligence, je pojasnil.

Osrednje teme zasedanja rasizem, smrtna kazen, revščina, pravice otrok in invalidov
Svet ZN za človekove pravice je v ponedeljek začel 46. redno letno zasedanje, ki bo potekalo do 23. marca. Na njem sodelujejo visoki politični predstavniki držav članic sveta ZN in držav opazovalk ter visoki predstavniki mednarodnih organizacij in civilne družbe. Osrednje teme zasedanja bodo rasizem, smrtna kazen, revščina, pravice otrok in invalidov. Kot so navedli na ministrstvu, bo obravnaval številne pobude, ki se bodo osredotočale na stanje človekovih pravic v posameznih državah. Slovenija bo s skupino sopobudnic predstavila resolucijo o človekovih pravicah in okolju.