ZN je 27. januar leta 2005 razglasil za mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta, od leta 2008 ga zaznamujemo tudi v Sloveniji.

V Auschwitzu je med drugo svetovno vojno v plinskih celicah ali poskusih nacistov umrlo od 1,1 do 1,5 milijona Judov in pripadnikov 26 drugih narodov, večinoma slovanskih. Med njimi je bilo tudi 1.700 Slovencev.

V holokavstu je umrlo skupaj okoli šest milijonov Judov, pa tudi pet milijonov Slovanov, več sto tisoč Romov, več sto tisoč duševno in fizično prizadetih ter več tisoč istospolno usmerjenih. V nacističnih in fašističnih koncentracijskih taboriščih je bilo zaprtih 63.000 slovenskih internirancev. 12.000 se jih nikoli ni vrnilo.

Preživeli so danes na prizorišču nekdanjega koncentracijskega taborišča Auschwitz ob Oświęcimu na Poljskem položili cvetje pri zidu, kjer so izvajali usmrtitve.

Spominske slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki poljske vlade, tuji politiki in predstavniki različnih ver, poroča poljska tiskovna agencija PAP.

Izraelski predsednik Reuven Rivlin je medtem pohvalil napore sprave med Nemci in Judi, ko se je danes srečal z nemškimi prostovoljci in preživelimi holokavst. Dodal pa je, da se nikoli ne sme oprostiti zločinov, ki so jih nacisti zakrivili Judom, poroča nemška tiskovna agencija DPA. "Ko holokavst bledi iz živih spominov, moramo skupaj ohranjati spomin," je dejal.

V Nemčiji pa sta kanclerka Angela Merkel in zunanji minister Heiko Maas pozvala k odločnemu boju proti antisemitizmu, ki je še vedno prisoten v družbi.

Židan: Imamo dolžnost, da se zoperstavimo nestrpnostim

Predsednik državnega zbora Dejan Židan je opomnil, da je naša skupna moralna odgovornost in politična dolžnost, da se proti nestrpnostim in kršitvam človekovega dostojanstva vnaprej zoperstavimo z vsem svojim pogumom. "S tem izrazimo globoko spoštovanje preživelim in se ponižno poklonimo milijonom, ki so bili žrtev najbolj množičnega zločina proti človeštvu," je dodal.

ZN opozarja na neonacistične skupine

ZN letos dejavnosti ob spominskem dnevu organizira pod naslovom Spomin na holokavst: Zahtevaj in zaščiti svoje človekove pravice.

Z njim želijo mlade spodbuditi, da jim je holokavst lekcija, da ukrepajo proti diskriminaciji in da zaščitijo demokratične vrednote v svojih skupnostih, še posebej v času, ko neonacistične in druge skupine netijo porast antisemitizma in drugih oblik sovraštva.

Tudi generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres je opozoril, da letos dan spomina sovpada s skrb vzbujajočim povečanjem antisemitizma. "Opazimo lahko širjenje neonacističnih skupin, poskuse pisanja zgodovine na novo in izkrivljanja dejstev o holokavstu. Nestrpnost se po spletu širi s svetlobno hitrostjo," je zapisal.

"Dejansko lahko vidimo, da nestrpnost vstopa v vsakodnevno politiko; usmerjena je proti manjšinam, muslimanom, migrantom in beguncem ter izkorišča jezo in zaskrbljenost spreminjajočega se sveta," je še sporočil Guterres. Po njegovih besedah je zato zdaj več kot nujno, da se združimo v prizadevanjih za univerzalne vrednote in zgradimo svet, kjer smo si vsi enaki.

Na porast antisemitizma je v Ženevi opozorila tudi visoka komisarka ZN-a za človekove pravice Michelle Bachelet. "Dandanes opazujemo porast več oblik sovraštva, tudi strup antisemitizma in drugih napadov na manjšine," je dejala.

Poziv k prenehanju izenačevanja storilcev in žrtev

Na relativizacijo zgodovine je opozorila tudi zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani, doktorica Maca Jogan. Ocenila je, da je dan spomina na holokavst v Sloveniji pomemben predvsem za to, da se konča izenačevanje storilcev zločinov s tistimi, ki so pod njimi trpeli in se uprli, kar se pri nas dogaja že tri desetletja.

V Sloveniji v počastitev spomina na žrtve holokavsta in nacističnega preganjanja že vrsto let v januarju poteka projekt Šoa ‒ spominjamo se. Gre za niz kulturnih, muzejskih, raziskovalnih in izobraževalnih dogodkov po vsej državi.

Skoraj pol ljudi na Hrvaškem sprejema ustaški pozdrav

Raziskava, objavljena v zagrebški znanstveni reviji Politička misao, ugotavlja, da nekaj manj kot polovica prebivalcev Hrvaške meni, da zloglasnega ustaškega pozdrava Za dom spremni ni treba odstraniti s spomenikov hrvaškim vojakom iz vojne za neodvisnost Hrvaške v letih 1991-1995. Rezultati potrjujejo obstoj zgodovinskega revizionizma na Hrvaškem.

Od leta 2016 do 2018 se je povečal tudi delež oseb, ki bi prepovedale ustaški slogan Za dom spremni na 50 odstotkov, jih je pa 47 odstotkov na drugi strani mnenja, da bi morali ohraniti spomenike iz domovinske vojne s tem napisom.

Ko se ustaški slogan uporablja kot del spominske slovesnosti za hrvaške vojake iz domovinske vojne, ni mogoče ločiti pozitivnega patriotizma v boju za neodvisnost Hrvaške od revizionističnega sprejemanja dediščine NDH in pregona srbske manjšine kot legitimnega političnega cilja, sta poudarila avtorja, izredna profesorja na zagrebški fakulteti za politične vede Nebojša Blanuša in Enes Kulenović.