Vlada Tihomirja Oreškovića si je zadala ambiciozen program reform, s katerimi želijo napraviti Hrvaško bolj konkurenčno. Foto: EPA
Vlada Tihomirja Oreškovića si je zadala ambiciozen program reform, s katerimi želijo napraviti Hrvaško bolj konkurenčno. Foto: EPA

Premier Tihomir Orešković je v sredo ocenil, da je reformski načrt "kakovosten, uravnovešen, pravičen in dober za državljane, čeprav ne bo vsem všeč". Hrvaška vlada bo sveženj reform do konca aprila predstavila tudi Evropski komisiji.

Štiri ključna področja
Jutarnji list poroča, da so v načrtu reform ključna štiri področja, in sicer makroekonomska stabilnost in fiskalna vzdržnost, izboljšanje možnosti za poslovanje, učinkovitejša javna uprava in pravosodje ter kakovostnejše izobraževanje za trg dela.

Do leta 2023 izenačenje delovne dobe za moške in ženske
Pokojninska reforma neuradno predvideva, da naj bi z letom 2017 pospešili poenotenje delovne dobe za moške in ženske, in sicer tako da bodo ženske, preden se bodo lahko upokojile, vsako leto delale šest mesecev dlje, tako da bodo leta 2023 dosegle moške. Potem bodo vsem vsako leto zvišali mejo za upokojitev za šest mesecev in po letu 2028 bodo vsi hrvaški delavci morali delati do 67. leta starosti, da bodo upravičeni do starostne upokojitve. Reformo naj bi uveljavili deset let hitreje, kot je načrtovala prejšnja levosredinska vlada.

Načrtuje se prodaja Podravke
Vlada načrtuje, da bodo do sredine leta s privatizacijo zmanjšali javni dolg za od 200 do 250 milijonov evrov. Med drugim naj bi prodali državni delež v živilski družbi Podravka.

Reforma zdravstva naj bi prinesla zvišanje mesečnega zneska za dopolnilno zavarovanje, povezovanje bolnišnic, zmanjšanje števila nepotrebnih pregledov in reformo primarnega zdravstvenega varstva, še navaja časopis.

Zmanjšanje ugodnosti za državne uradnike
V javni upravi naj bi uveljavili nov plačni sistem in enotno kolektivno pogodbo, zagotovili hitrejše in preglednejše zaposlovanje kot tudi krčenje števila državnih agencij in podružnic. Vlada namerava državnim uradnikom zmanjšati različne ugodnosti, predvsem pri uporabi službenih telefonov, bančnih kartic, letalskih vozovnic in hotelskih namestitev, s čimer naj bi letno privarčevali 6,58 milijona evrov.

Člane uprav in nadzornih svetov v javnih podjetjih naj bi izbirali bolj profesionalno, podjetnike naj bi oprostili tudi različnih nadomestil, ki naj bi letos znašala najmanj 330 milijonov kun (43,5 milijona evrov).

Rezanje stroškov populistična poteza?
Čeprav je celotna vlada soglašala z odločitvijo o rezanju stroškov, je ministrica za delo in pokojninski sistem Nada Šikić kljub temu poudarila, da gre za nepotrebno in populistično potezo, kar je dodatno potrdilo napete odnose med koalicijskimi partnerji.