Glsovanje je minilo, po pričakovanjih, brez zapletov. Foto: Reuters
Glsovanje je minilo, po pričakovanjih, brez zapletov. Foto: Reuters
Dogovor so takole radostno sprejeli na iranskih ulicah. Foto: EPA

Do konca leta bi lahko Zahod odpravil večino sankcij proti Iranu, ki so bile sprejete zaradi jedrskih aktivnosti te države. Sprejeta resolucija vsebuje tudi mehanizem za njihovo hitro ponovno uvedbo, če bo Iran kršil določila dogovora.

Da bo resolucija zanesljivo potrjena, je bilo jasno že pretekli teden, ko so jo predlagale ZDA, saj za njo stojijo vse članice najpomembnejšega organa ZN-a (ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija, Francija), nobena od desetih voljenih članic pa ni ugovarjala. Formalno glasovanje je bilo na vrsti kot prva točka dnevnega reda, ker so za hitrost zaprosili zunanji ministri EU, ki so želeli, da bi bila resolucija potrjena še pred njihovim popoldanskim zasedanjem o iranskem dogovoru v Bruslju.

Resolucija določa, da bo vseh sedem prejšnjih resolucij o sankcijah proti Iranu odpravljenih, ko bo Iran sprejel vrsto ključnih ukrepov za omejitev svojega jedrskega programa, inšpektorji Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) pa bodo potrdili, da so vse jedrske aktivnosti Irana, skupaj z vsem materialom, miroljubne.

Takojšnje sankcije za kršitve
Po desetih letih bo potekla veljavnost tudi te resolucije, vključno z določilom o takojšnji uvedbi sankcij v primeru kršitev. Vseh šest velikih držav, ki so se pogajale z Iranom, se je ob tem sicer strinjalo, da so veljavnost mehanizma za takojšnjo ponovno uvedbo sankcij v primeru kršitev dogovora pripravljene podaljšati še za pet let.

Mehanizem je oblikovan tako, da lahko ena sama stalna članica VS ZN v 10 oziroma 15 letih zahteva vrnitev sankcij. Sankcije ZN-a tako ne bodo težava za uveljavljanje jedrskega dogovora, zadeve pa lahko malce zaplete ameriški kongres, ki je že začel 60-dnevno obdobje za razpravo o dogovoru, ki se bo končala z glasovanjem za dogovor ali proti njemu. Republikanska večina v kongresu napoveduje zavrnitev dogovora, vendar predsednik ZDA Barack Obama na svoji strani potrebuje le tretjino kongresa, ki mu bo pomagala ohraniti napovedani veto na morebitno zavrnitev dogovora.

Dogovoru sicer ostro nasprotuje tudi Iranska revolucionarna garda, ki je danes potrjeno resolucijo označila za nesprejemljivo. "Nekateri deli osnutka gredo očitno čez skrajno mejo Islamske republike, še posebej glede iranskih vojaških zmožnosti. Dogovora ne bomo nikdar sprejeli," je bil odločen poveljnik iranske Revolucionarne garde Mohammed Ali Jafari.