Iran je ves čas vztrajal, da je njegov jedrski program izključno miroljubne narave. Foto: Reuters
Iran je ves čas vztrajal, da je njegov jedrski program izključno miroljubne narave. Foto: Reuters

Za sporazum je glasovalo 161 poslancev, 59 jih je bilo proti, 13 pa se jih je vzdržalo. Poslanci so tako potrdili dogovor vlade predsednika Hasana Rohanija, a obenem poudarili, da bodo morali imeti mednarodni inšpektorji le omejen dostop do iranskih vojaških objektov, kar bi lahko privedlo do novih sporov. Sporazum mora pred uzakonitvijo potrditi še verski svet.

Predstavniki iranske vlade so poslancem pred tem zagotovili, da bo dogovor zaščitil iranski jedrski program, hkrati pa bodo odpravljene mednarodne sankcije proti državi, ki so dušile njeno gospodarstvo.

Postopna odprava sankcij
Teheran je dogovor na Dunaju 14. julija sklenil s peterico stalnih članic Varnostnega sveta Združenih narodov (ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija, Francija) in Nemčijo. S tem se je končal 13 let trajajoč jedrski spor. Teheran je pogajalskim partnericam zagotovil, da pod krinko civilnega jedrskega programa ne bo razvijal orožja, v zameno pa bo Zahod odpravil sankcije proti tej državi, ki so jih uvedli ZDA, EU in Združeni narodi.

Iran je podpisal tudi t. i. povračilni načrt, ki predvideva, da bodo sankcije, če ne bo spoštoval dogovora, 65 dni od dneva kršitve znova uvedene. Embargo ZN-a na orožje naj bi sicer veljal še pet let, protiraketna oborožitev pa še osem let. Preklic sankcij pa predvsem za iransko gospodarstvo pomeni veliko olajšanje in gospodarsko rast, ki je upadla po prepovedi izvoza nafte in dobrin. Iran bo imel med drugim znova dostop do več kot 100 milijard dolarjev zamrznjenih sredstev v tujini.

Dogovor je mednarodna skupnost pozdravila, kritizirala sta ga le Savdska Arabija in Izrael. "Iran je dobil prosto pot do jedrskega orožja. Veliko sankcij, ki so mu to onemogočale, bo zdaj odpravljenih," je takrat dejal izraelski premier Benjamin Netanjahu.