Spomenik v Buenos Airesu, ki se spominja vseh izginulih v obdobju vojaškega režima v Argentini. Foto: AP
Spomenik v Buenos Airesu, ki se spominja vseh izginulih v obdobju vojaškega režima v Argentini. Foto: AP

86-letni duhovnik Franco Reverberi, ki je bil v Argentini med letoma 1976 in 1983 vojaški kaplan, je obtožen sodelovanja pri domnevnem umoru 20-letnega političnega aktivista Joseja Guillerma Berona leta 1976 in domnevnega sodelovanja pri mučenju, piše Guardian.

Reverberi, ki ima tako argentinsko in italijansko državljanstvo, je leta 2011 zapustil Argentino, potem ko so se v Argentini začeli sodni procesi proti ljudem, ki so bili naklonjeni vojaškemu režimu. Od takrat živi v domačem kraju blizu Parme, kjer je do nedavnega še vedno maševal. Večkrat je zanikal kakršne koli kršitve, sodišča ga niso obsodila, Vatikan pa ga ni izobčil.

Najvišje italijansko kazensko sodišče je oktobra potrdilo njegovo izročitev Argentini, a je v petek pravosodni minister Nordio vložil veto na njegovo izročitev, pri čemer se je skliceval na Reverberijevo visoko starost in njegovo slabo zdravstveno stanje.

"Poteza italijanskega pravosodnega ministra je v nasprotju s sodnimi odločitvami proti Reverberiju," je dejal Arturo Salerni, odvetnik, ki je v zadevi zastopal Argentino. "Naše zadnje upanje je, da bo Reverberija mogoče preganjati v Italiji." K temu je pozvala nevladna organizacija 24 Marzo, ki v Italiji zastopa svojce žrtev argentinske diktature.

Argentinci opozarjajo na več tisoč izginulih otrok med vojaško diktaturo. Fotografija je iz leta 1979. Foto: AP
Argentinci opozarjajo na več tisoč izginulih otrok med vojaško diktaturo. Fotografija je iz leta 1979. Foto: AP

Izginilo več tisoč ljudi, tudi otrok

Po državnem udaru leta 1976 je argentinska vojska sistematično zatrla vse opozicijske predstavnike, umrlo je približno 30.000 ljudi, med njimi je bila večina civilistov. Noseče zapornice so pustili žive, dokler niso rodile, 500 njihovih otrok pa naj bi nato dali vojaškim parom brez otrok, da bi jih vzgojili kot svoje. Do zdaj se je 133 izmed teh otrok, ki so bili rojeni v ujetništvu, ponovno združilo s svojimi biološkimi družinami.

Leta 1985, dve leti zatem, ko se je Argentina vrnila k demokraciji, je bil vodja hunte Jorge Videla obsojen zaradi kršenja človekovih pravic in zločinov proti človeštvu. Številni zločinci, ki so bili del tega režima, pa so pobegnili v Italijo, saj so izkoristili italijanske korenine in dvojno državljanstvo.

V še enem podobnem primeru se bo aprila v Rimu začelo sojenje argentinskemu vojaškemu častniku Carlosu Luisu Malattu, ki je obtožen umora osmih ljudi v času vojaškega režima. Zločinov proti človečnosti so ga obtožili že v Argentini, vendar je tako kot Reverberi leta 2011 pobegnil iz države.