Ta odločitev bi lahko pomenila ukinitev oskrbe z vodo, elektriko in gorivom za Gazo. Predstavnik izraelske vlade je sporočil, da bodo "omejili uvoz v Gazo in zmanjšali oskrbo z gorivom ter električno energijo", potem ko bo vlada raziskala pravne in humanitarne posledice sankcij. Hamas je sporočil, da bi takšna poteza pomenila napoved vojne, njen cilj pa je "izstradati naše ljudi in jih prisiliti, da bi sprejeli ponižujoče odločitve, ki bi lahko nastale na t. i. novembrski mirovni konferenci".

Izraelski pritisk na Hamas
Izraelska javnost je zahtevala oster odgovor na napad na vojaško bazo pred dvema tednoma, v katerem je bilo ranjenih 69 vojakov. Izrael upa, da bo ukrep prisilil Hamas, da preneha napade na jug Izraela. Z uradno razglasitvijo Gaze za "sovražno ozemlje" bi Izrael lahko trdil, da ga mednarodno pravo, ki ureja upravljanje sovražnih okupiranih ozemelj, ne zavezuje več in bi lahko prenehal oskrbovati 1,5 milijona prebivalcev Gaze.

Trenutno je po mednarodnem pravu Izrael zavezan k odgovornosti za obalno ozemlje, čeprav se je z njega umaknil pred dvema letoma, ker še vedno nadzoruje meje, zračni prostor in ozemeljske vode Gaze.

Riceova v Izraelu
V Jeruzalem pa je na pogovore o vnovičnem zagonu bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj prispela ameriška zunanja ministrica Condoleezza Rice, ki je povedala, da ZDA Hamas obravnavajo kot "sovražno entiteto", ter dodala, da ZDA "ne bodo zapustile nedolžnih Palestincev" v Gazi.

Riceova se bo po 10. septembra znova sešla z izraelskim premierom Ehudom Olmertom in palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom. Po zadnjem skupnem srečanju sta oba voditelja zatrdila, da podpirata rešitev spopadov.