Parlament je zakon sprejel s 60 glasovi za, 52 pa jih je bilo proti. Z zakonom bodo Palestinci, ki so prvotni lastniki ozemlja, dobili denarno nadomestilo ali pa drugo zemljišče.

Razprava v parlamentu je bila burna. Minister Ofir Akunis je pred glasovanjem dejal, da bo parlament glasoval o "povezavi med Judi in njihovo zemljo ". "Vsa ta zemlja je naša," je dodal. Spornemu zakonu so nasprotovali laburisti, ker naj bi, kot je dejal njihov vodja Izak Hercog, v Izrael s tem vključili "milijone Palestincev" in ogrozili judovsko večino v državi. Generalni tožilec Avičaj Mandelblit je med drugim zakon označil za protiustaven in napovedal, da ga ne bo branil na vrhovnem sodišču.

Palestina: Stopnjevanje nestabilnosti
Palestina je zakon obsodila in ga označila za "legalizirano krajo zemlje". "To je primer zaostrovanja, ki vodi k stopnjevanju nestabilnosti in kaosu. Zakon je popolnoma nesprejemljiv. Mednarodna skupnost bi morala takoj ukrepati," je povedal Nabil Abu Rudeineh, predstavnik palestinskega voditelja Mahmuda Abasa. Odposlanec Združenih narodov za Bližnji vzhod Nikolaj Mladenov je poslance pozval, naj glasujejo proti zakonu, ki po njegovih besedah "močno zmanjšuje možnosti za mir med Izraelci in Palestinci".

Izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki zaradi obiska v Londonu sicer ni bil v parlamentu, pa je sporočil, da je o zakonu še pred glasovanjem obvestil tudi ameriško administracijo, "da ne bi presenetili naših prijateljev". S podporo nove administracije ZDA Izrael v zadnjem času sprejema vrsto odločitev glede naselbin na zasedenih območjih na Zahodnem bregu in v Vzhodnem Jeruzalemu. Ena takih je sprejetja spornega zakona. Administracija nekdanjega ameriškega predsednika Baracka Obame je obsodila program naseljevanja zasedenih ozemelj, novi predsednik Donald Trump pa je gradnji bistveno bolj naklonjen. Dejal je le, da naselbine "verjetno mirovnemu procesu ne bodo koristile".

Eden glavnih pobudnikov zakona, poslanec Bezalej Smotrič iz skrajno desne stranke Izrael naš dom, se je kar neposredno zahvalil Američanom, ker so izvolili Trumpa za novega predsednika ZDA, "brez katerega ta zakon najbrž ne bi bil sprejet".

V Washingtonu se na zakon zaenkrat še niso odzvali. Številne države pa so zaradi sprejetega zakona že kritizirale Izrael; med drugim Velika Britanija, Francija, Jordanija, ki je soseda Izraela, in Turčija. Kritični so bili tudi pri Združenih narodih.

HRW: Jasno nespoštovanje mednarodnega prava
"Zakon prikriva krajo zemlje in prisvajanje zemljišč od Palestincev," je dejal prvi mož Arabske lige Ahmed Abdul Geit, ki meni, da je zakon "nadaljevanje izraelskih politik, ki vodijo k onemogočanju kakršnihkoli možnosti reševanja in ustanavljanja neodvisne palestinske države".

Palestinske oblasti so izraelski zakon že označile za legalizacijo kraje palestinske zemlje in za korak povsem proti miru in možnosti vzpostavitve dveh držav, ki bi živeli druga ob drugi. Zakon je "dokaz volje izraelske vlade, da uniči vsakršno možnost politične rešitve", se je odzvala uradna Palestinska osvobodilna organizacija (PLO). Odzval se je tudi palestinski predsednik Mahmud Abas, ki je sprejem izraelskega zakona označil za "napad na naš narod".

V organizaciji Human Rights Watch so ocenili, da zakon "odraža jasno Izraelovo nespoštovanje mednarodnega prava" in zaostruje de facto stalno okupacijo Zahodnega brega, ki naj bi sicer postal osrednji del palestinske države. Opozorili so še, da jih tudi Trumpova administracija ne bo mogla zaščititi pred pristojnostjo Mednarodnega kazenskega sodišča.

Od okupacije leta 1967 na Zahodnem bregu in v Vzhodnem Jeruzalemu v 140 judovskih naseljih živi več kot 500.000 Izraelcev. Mednarodna skupnost v večini obsoja izraelske naselbine in jih označuje kot glavno oviro v mirovnem procesu. Naselja so po mednarodnem pravu, kot določa 4. ženevska konvencija, nezakonita, rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča jih označuje za vojni zločin, a Izrael oboje izpodbija.