Merklova se je uspela zavihteti na kanclerski položaj. Foto: EPA
Merklova se je uspela zavihteti na kanclerski položaj. Foto: EPA
Nemčijo pesti nizka poraba, ki zavira rast gospodarstva in večanje zaposlenosti. Foto: EPA
Volkswagen je med večjimi nemškimi delodajalci
Poslovneži nasprotujejo načrtom vlade za dvig DDV-ja. Foto: EPA

V osnutku 145-stranskega koalicijskega dogovora so med prioritetami opredeljeni tudi zmanjševanje državnega dolga, reševanje problematike staranja prebivalstva in globalizacija, ki zahteva nove pristope za zagotavljanje blaginje prihodnjim generacijam.

Med najtršimi izzivi bo zmanjševanje primanjkljaja, v okvire, ki jih dopušča EU, do leta 2007. Za to Nemčija potrebuje 35 milijard evrov, ki jih lahko dobi le z varčevanjem ali novim virom prihodkov, denimo z nepriljubljenim večanjem davkov.

Bogati, ki letno zaslužijo več kot 250.000 evrov, bodo morali v državno blagajno prispevati davke po 45-odstotni stopnji, kar je za tri odstotne točke več kot do zdaj, leta 2007 pa se bo za tri odstotne točke povečal tudi zdaj 16-odstotni DDV.

Ekonomisti in industrialci temu načrtu nasprotujejo, saj bo po njihovem mnenju dodatno oklestil že tako šepajoče povpraševanje in s tem prispeval k novim odpustom delavcev.

Boj z nezaposlenostjo, ki trenutno presega 10 odstotkov, je začel že vodja nekdanje levosredinske vlade Gerhard Schröder. Zastavljenega cilja mu ni uspelo doseči. Analitiki ugotavljajo, da ima nova velika koalicija na področju reform boljše obete za uspeh, saj se ji ne bo treba soočati z nasprotovanjem zgornjega doma parlamenta bundesrata, ki je do zdaj blokiral reformne poskuse vladajoče levice.