Tradicionalne japonske družine, ko so mladi in stari živeli pod isto streho, izginjajo. Tretja najbolj razvita država sveta in enajsta po številu prebivalcev doživlja tudi demografski pretres: število prebivalcev se bo po predvidevanjih padajočega demografskega gibanja z danes nekaj več kot 126 milijonov do leta 2050 znižala pod 100 milijonov. Stopnja rodnosti se je od leta 1955 s 3 znižala na 1,41 letos (vir: Worldometers).

Pogled na življenje tostran in onstran smrti je veliko ljudi spremenilo tudi po smrtonosnem cunamiju leta 2011, v katerem je umrlo 15.000 ljudi. Ravno zato želijo Japonci čim manj dogodkov, povezanih z njihovim zadnjim slovesom, prepustijo naključju.

Priljubljenost zadnjih sporočil
Tako še v času življenja poskrbijo za svoj pogreb, pogrebni obred in stroške, povezane z njim (japonsko šukatsu). Odločijo tudi o razdelitvi dediščine, vedno bolj priljubljena pa postajajo t. i. knjige zadnjih sporočil (ang. ending notes), v katerih svojcem pustijo misel ali dve, morda čustveno sporočilo, ki jim ga niso mogli izraziti v času življenja. Knjiga je razdeljena na več poglavij, recimo, prvi del je bolj avtobiografski, namenjen predstavitvi pokojnika (O meni, Moja zgodovina, Moji spomini), drugi del pa svojcem (Družini – kaj želim, da veste o meni: Osebna sporočila, Informacije o zapuščini, Zahteve za pogreb in spominska slovesnost).

Leta 2011 je bil na temo zadnjih sporočil posnet celo nagrajeni dokumentarni film o Tomoaki Sunadi 'Smrt japonskega trgovca' (izvirni naslov v angleščini je Ending note), na katerem je hči Mami na filmsko kamero ujela zadnje dneve svojega očeta, diagnosticiranega z rakom, in njegov sklepni projekt: organiziranje pogreba in ohranitev spomina nanj.

Pogrebni sejem v Tokiu
Priložnost starajočega se prebivalstva na Japonskem je z odprtimi rokami pograbila pogrebna industrija, ki je razvita do te mere, da v Tokiu decembra organizira tridnevni pogrebni sejem, na katerem je lani razstavljalo 220 podjetij, obiskalo pa ga je 22.000 ljudi (vir: Bloomberg). Ponujajo vse od nagrobnikov, krst, žar in balonov, ki pepel svojca ponesejo v nebo. Industrija težka 17 milijard evrov, ponuja tudi alternative dragim pokopom v templjih, z raztrosom pepela v tokijskem zalivu.

Za pozornost strank se borijo ponudniki storitev nokan (obred s krsto, pri katerem uredijo posmrtne ostanke pokojnika, ki ga oblečejo v beli kimono, moške lahko tudi v obleko: truplo položijo na led, ob njega pa predmete, kot je kimono, par sandalov, šest kovancev za pot čez reko in predmete, ki jih je pokojnik oboževal, kot so cigarete ali sladkarije). Na sejmu prostovoljci celo ležijo v krstah, za boljšo demonstracijo, udobnost in prostornost krste pa lahko preizkusite kar sami.

Yahoo Ending: program, ki stori vse namesto vas
Kot poroča Economist v članku Smrt na vrhuncu (Peak death), so priložnost pograbila tudi tehnološka podjetja. Spletni velikan Yahoo Japan je recimo lansiral storitev Yahoo Ending (2014), storitev, za katero si lahko plačal 1,56 evra (180 japonskih jenov) na mesec vse do svoje smrti (zanimivo, največ so jo uporabljali ljudje, stari med 30 in 40 let). Nato program o prehodu v onstranstvo obvesti svojce in prijatelje, na eleganten način zapre vse spletne račune in odpre spominsko spletno stran.

Pogreb za 17.000 evrov
Vedno bolj izvirna poskušajo biti tudi pogrebna podjetja, ki nudijo najem luksuznih avtomobilov in DVD-posnetek pogreba, piše Economist, kar pa naj potrošnikov ne bi toliko prepričalo, saj se vse ustavi pri ceni. Tradicionalni pogrebi na Japonskem pač stanejo. Veliko. Okoli 17.000 evrov.

Velik preboj na tem področju je storilo japonsko trgovinsko podjetje Aeon, ki pogrebne storitve ponuja za manj kot 4.300 evrov (500.000 japonskih jenov). V svojem nakupovalnem centru so kot prvi odprli prodajalno za odprodajo opuščenih programov, na leto pa organizirajo okoli 100 seminarjev na temo smrti, poroča Bloomberg.

Med zanimivejšimi je morda tudi kavarna v Tokiu, v kateri ponujajo testiranje krst. Lastnik Blue Ocean, ki se sicer ukvarja z raztrosom pepela, od februarja lani ponuja pogrebne in kavarniške storitve; poleg kavice in malice lahko gostje razmislijo tudi o tem, ali bi posmrtne ostanke svojca stisnili v diamant.