"Prvi narodi" (First Nations), kot v Kanadi pravijo svojim Indijancem, so protestirali proti nevzdržnim razmeram v rezervatih. Kampanjo, imenovano "Idle No More" (v prostem prevodu: "Nič več ne bomo stali križem rok"), so oktobra sprožile štiri ženske iz province Saskatchewan, ki so jih razburile spremembe v ustavi, po kateri naj bi bile ogrožene pravice avtohtonih ljudstev.

Zahvaljujoč družabnim omrežjem, kot sta Facebook in Twitter, je kampanja naglo zaživela v večjih razsežnostih, pozorna je postala tudi širša javnost, ob tem pa je sprožila širša vprašanja o kanadskem avtohtonem prebivalstvu, ki se, podobno kot ameriško, pogosto spopada z velikimi težavami. Čeprav se Kanada rada postavlja pred svojo južno sosedo, da je za njihova avtohtona ljudstva precej bolje poskrbljeno kot za ameriška, pa tudi v deželi javorjevega lista še vedno obstajajo velike razlike v zaslužkih Indijancev v primerjavi z neavtohtonimi prebivalci.

Poleg tega so prvi precej bolj odvisni od socialne pomoči, duhove pa burijo tudi podatki o visoki stopnji posilstev, nasilja in umorov nad Indijankami. "Epidemija nasilja nad avtohtonimi ženskami in dekleti v Kanadi je nacionalni problem, ki zahteva nacionalno preiskavo," je povedala Meghan Rhoad, predstavnica organizacije Human Rights Watch. Kanadska zveza avtohtonih žensk je zabeležila kar 582 primerov pogrešanih in umorjenih avtohtonih žensk in deklet.

Do akcije z gladovno stavko
V Ottawi skuša zaspane politične veljake predramiti tudi gibanje Therese Spence, ki je na čelu majhne avtohtone glasbene skupine Attawapiskat. Spenceeva že skoraj mesec dni gladovno stavka iz tradicionalnega tipija na majcenem otoku z razgledom na kanadski parlament. 49-letni protestnici so se v protestu proti proračunskemu zakonu, ki bi razrahljal pravice indijanskih ozemelj in zaščito do okolja, pridružili še trije indijanski poglavarji.

Kot poroča Independent, je bil zaradi vsakodnevnih protestov in gladovne stavke Spenceeve (ki sicer občasno zaužije ribjo juho) konservativni kanadski premier Stephen Harper v petek prisiljen privoliti v srečanje z delegacijo indijanskih poglavarjev, s katerimi je razpravljal o njihovih pomislekih glede lani sprejetega zakona o delovnih mestih in rasti.

Sporni zakon
Zakon, ki ga je Harper zagovarjal, češ da bo zmanjšal birokracijo zastarelih okoljevarstvenih uredb in spodbudil gospodarski razvoj, kritiki vidijo kot grožnjo celovitosti indijanskega ozemlja, poleg tega pa naj bi razveljavil nekatera pravna varstva, sklenjena po sporazumu med prvotnimi narodi in zvezno vlado.

Železniške povezave med kanadskimi vzhodnimi mesti danes že potekajo po ustaljenem voznem redu, potem ko so protestniki v soboto ustavili štiri vlake, potniki pa so bili prisiljeni zapore zaobiti z avtobusi.

Gibanje "Idle No More" je sprožilo mešane odzive - liberalci ga pozdravljajo, konservativci pa se mu posmehujejo. Tako je denimo konservativni kolumnist Ezra Levant v časniku Toronto Sun zapisal: "Gre zgolj za indijansko različico gibanja Occupy Wall Street. Ima iste nejasne zahteve, ki bi jih lahko povzeli kot 'dajte nam več zastonj stvari'."