Karadžić trdi, da je bil Miroslav Tuđman kot šef obveščevalne službe v času vojne v BiH-u med letoma 1992 in 1995 podrobno seznanjen s tihotapljenem orožja prek Hrvaške bošnjaškim silam v BiH-u. Hrvaška naj bi orožje uvažala iz Irana in drugih muslimanskih držav ter jih nato posredovala BiH-u.

Po trditvah Karadžićeve obrambe naj bi na ta način bošnjaške sile med majem 1994 in septembrom 1995 dobile več sto ton orožja. Znaten del tega orožja naj bi končalo na območju Srebrenice, kjer naj bi se uporabljalo za napade na srbske civiliste. To je bil tudi razlog, da je Karadžić maja 1995 ukazal vojski Republike srbske, da začne akcije proti tem napadom, je po poročanju srbske tiskovne agencije Beta zapisala Karadžićeva obramba v zahtevi. Dodali so, da so Miroslava Tuđmana že večkrat pozvali na pogovor, a da ga je pred dnevi dokončno zavrnil, ker se ne ukvarja več s politiko.

V Haagu se po prekinitvi nadaljuje sojenje Karadžiću
Sodni proces proti Karadžiću, nekdanjemu političnemu voditelju bosanskih Srbov, ki je obtožen genocida in drugih vojnih zločinov med vojno v Bosni in Hercegovini med letoma 1992 in 1995, se nadaljuje po dveh tednih premora. Za 14-dnevno odložitev začetka glavne razprave je prosil Karadžić sam, da bi lahko obramba poslušala posnetke pogovorov generala Ratka Mladića, ki jih je ta snemal brez vedenja sogovornikov. Kot poroča B92, so posnetke srbske oblasti našle februarja letos v Mladićevem stanovanju v Beogradu.

Karadžić, ki se brani sam, bo na sodišču navzkrižno zaslišal Ekrema Suljevića, ki je glavno izjavo tožilstvu podal že julija. Suljević je bil med vojno v BiH-u del policijske ekipe, ki je preiskovala eksplozije v Sarajevu, kjer je umrlo na desetine civilistov. Pričal je, da so izsledki teh preiskav pokazali, da so granate na civiliste letele s položajev, ki jih je okoli mesta zasedala vojska Republike Srbske.

Pred sodiščem v Haagu se s predstavitvijo dokazov obrambe nadaljuje tudi sojenje nekdanjemu načelniku generalštaba jugoslovanske vojske Momčilu Perišiću.

Sojenje Karadžiću bi se lahko zavleklo tudi do 2014
Sojenje proti Karadžiću se je začelo oktobra lani, ko je tožilec v uvodnem nagovoru predstavil obtožnico, marca letos pa je Karadžić v svoji obrambi vse navedba v obtožnici zavrnil. Zaslišanje prič se je začelo aprila. Sodni senat sodišča v Haagu je prejšnji teden opozoril, da bi lahko sojenje Karadžiću trajalo kar štiri leta, kar je dve več od prvotnih načrtov, zato je od tožilstva in obrambe zahteval, naj bodo učinkoviti in naj sodni proces pospešijo.

Predsedujoči sodnemu senatu O-Gon Kwon je povedal, da je sodni senat mnenja, da se sojenje ne bo moglo končati pred julijem 2013. Če bi postopek potekal pet namesti štiri delovne dni na teden, bi se lahko predstavitev dokazov končala januarja 2013. V tem primeru bi se lahko sodni proces po najbolj optimističnem scenariju končal aprila istega leta, kar pomeni, da bi lahko sodbo Karadžiću izrekli šele avgusta 2014, je še opozoril sodnik Kwon.