Eden izmed obcestnih plakatov v beograjski prestolnici. Foto: Reuters
Eden izmed obcestnih plakatov v beograjski prestolnici. Foto: Reuters

Poročali smo že, da sta tako Twitter kot Facebook posegla po ukrepih, ki se jim sicer izogibata, in brišeta zapise svetovnih voditeljev, ki širijo napačne informacije o virusu. Na udaru so se znašli predvsem brazilski, venezuleski in ameriški predsedniki Jair Bolsonaro, Nicolas Maduro in Donald Trump.

Bližje Sloveniji pa je v tem času odmevala Twitterjeva odločitev, da izbriše več kot 8.500 računov, za katere so konec lanskega leta začeli ugotavljati, da so (zlo)rabljeni za promocijo srbskega predsednika Aleksandra Vučića in njegove stranke.

Da je tovrstna praksa aktualna tudi v koronačasih, je ta teden potrdil črnogorski Digitalni forenzični center (DFC), ki je objavil izsledke raziskave, da so odkrili 30.000 tvitov s ključnima besedama Srbija in Kitajska, med njimi pa je bilo kar 21.572 "botov".

O podrobnostih raziskave, njenem odmevu po svetu in hekerskih napadih, ki so sledili, je za MMC spregovoril analitik Borislav Višnjić.

Borislav Višnjić je bil dolgoletni novinar in urednik na črnogorski televiziji, zdaj pa je analitik pri Digitalnem forenzičnem centru. Foto: Osebni arhiv
Borislav Višnjić je bil dolgoletni novinar in urednik na črnogorski televiziji, zdaj pa je analitik pri Digitalnem forenzičnem centru. Foto: Osebni arhiv

Srbija v središču opazovanja

DFC je bil osnovan za boj proti netočnim informacijam in lažnim novicam v Črni gori in širši regiji – fenomenu, proti kateremu niso imune niti najrazvitejše svetovne demokracije, pravi Višnjić.

Z novim koronavirusom se je pojavila tudi množica vsega tega, od oglasov za čudežna zdravila do teorij zarote, sami pa so posebno pozornost namenili družbenim omrežjim, saj se tam pojavi največ tovrstnih objav.

"Samo marca smo v državah nekdanje Jugoslavije zaznali več kot 1.200.000 objav, ki so se nanašale na novi koronavirus, med njimi pa so bile številne lažne. Ker jih je največ prihajalo iz Srbije, smo se osredotočili na to državo," pravi Višnjić in razloži, da je bil dodaten motiv tudi to, da je srbske tvite vzel pod drobnogled tudi sam Twitter.

Koordinirane objave botov

DFC je v svoji raziskavi med 9. marcem in 9. aprilom analiziral okoli 30.000 tvitov, ki so vsebovali ključni besedi Kitajska in Srbija.

Vučićev nagovor ob prihodu kitajskih strokovnjakov v Srbijo konec marca. Število okuženih je do danes tam preseglo 5000, število mrtvih pa 100. Foto: Reuters
Vučićev nagovor ob prihodu kitajskih strokovnjakov v Srbijo konec marca. Število okuženih je do danes tam preseglo 5000, število mrtvih pa 100. Foto: Reuters

"Kar 71,9 odstotka objavljene vsebine je prišlo iz 'bot' profilov, kar pomeni, da se je v Srbiji znova pojavilo večje število tovrstnih računov, ki so tokrat poveličevali kitajsko pomoč Srbiji in predsednika Vučića, hkrati pa kritizirali Evropsko unijo zaradi domnevnega odklanjanja pomoči," organizirano kampanjo na družbenem omrežju povzema naš sogovornik.

Našli so torej množico računov, ki objavljajo koordinirano. To je 'botnet', torej množica profilov, ki prek programske aplikacije avtomatizirano objavljajo in retvitajo.

Za nekaterimi pa so lahko tudi ljudje – plačani ali prostovoljci, ki upravljajo vsak svoj realni profil ali pa hkrati še več lažnih.

"'Bot' profili so specifični zato, ker večinoma ne objavljajo originalne, temveč le posredujejo že objavljene vsebine, nevarni pa so lahko zato, ker imajo za cilj vedno oblikovanje javnega mnenja oziroma usmerjanje pozornosti ciljanih skupin na določeno temo," pove Višnjić in pojasnjuje, da tovrstne organizirane kampanje večinoma potekajo sočasno s pomembnimi sociopolitičnimi dogodki, najpogostejši pa so v predvolilnem času.

DFC je ugotovil, da so tovrstne organizirane kampanje najpogostejše v Srbiji, ob tem pa poudarja, da to še ne pomeni, da ne bodo kmalu v razmahu tudi drugje – še posebej zato, ker se v večini držav v regiji obetajo volitve.

DFC O SLOVENIJI

"V Sloveniji je bilo v zadnjem mesecu na spletu več kot 116.000 objav na temo novega koronavirusa. Največ tovrstnih vsebin je bilo objavljenih sredi marca - natančneje 17., ko so jih zaznali kar 7.260, po tem datumu pa je število začelo upadati. Tako je bilo 14. aprila 2050 objav na to temo, kar se lahko pojasni s tem, da so se razmere v Sloveniji začele umirjati ali pa je javnost preprosto postala preveč zasičena."

Evropski embargo na izvoz zaščitne opreme

Vučiću je Moskvi in Pekingu naklonjeno retoriko olajšal tudi sam Bruselj. Evropska komisija je namreč sredi marca sprejela uredbo, po kateri je bil izvoz zaščitne opreme iz držav EU-ja prepovedan, razen s posebnim dovoljenjem. S tem ukrepom si je Evropska komisija takrat prizadevala, da bi zaščitna oprema v čim večji meri ostala v Uniji, ki se je spopadala s strmo rastjo okuženih s koronavirusom.

Predsednik Vučić je med epidemijo tako večkrat poudarjal pomoč Kitajske in Rusije, ob tem pa imel kritični odnos do EU-ja. Tako je med drugim izjavil, da verjame v "svojega brata in prijatelja Ši Džipinga" in da je Kitajska edina država, ki jim lahko pomaga. Ko je Kitajska Srbiji poslala medicinsko pomoč in skupino strokovnjakov, so sledili jumbo plakati, ki jih je v Beogradu postavil provladni medij Informer, opisujejo pri DFC-ju.

Evropska pomoč (ostala) prezrta

Po drugi strani pa je Vučić ostro napadel EU in dejal, da je evropska solidarnost le pravljica. Podobnega mnenja je bil tudi srbski minister za zunanje zadeve Ivica Dačić, ki je dejal, da jim v danem trenutku lahko pomaga zgolj Kitajska, medtem ko se donacija EU-ja odraža samo pri prevozu.

"Diplomacija mask" - Kitajska skuša z donacijami spremeniti naracijo pandemije

To "samo" pa pomeni 7,2 milijona evra za financiranje tovornih poletov, poudarjajo pri DFC-ju, pri katerem opozarjajo, da je Bruselj nato za Zahodni Balkan odobril okoli 340 milijonov evrov nepovratnih sredstev, od katerih je največ namenjenih prav Srbiji: 15 milijonov evrov nujne pomoči za zdravstveni sektor in 78,4 milijona evrov za premagovanje ekonomskih posledic epidemije novega koronavirusa, našteva DFC, ki poudarja, da pa je na Twitterju vseeno aktualna organizirana kampanja, ki ima za cilj promocijo zgolj kitajske pomoči in ustvarjanje lažne percepcije pomoči med uporabniki.

Od 1124 računov 954 odprtih letos

Med 30.000 analiziranimi tviti je kar 21.572 objav prišlo z "bot" računov, ki so jih pri DFC-ju našteli 1.124. Posamezni so bili odprti že leta 2009, mreža analiziranih "bot" profilov pa se je začela večati leta 2018, ko so se v Srbiji začeli protivladni protesti "Jedan od pet miliona", pravo eksplozijo pa je doživela v prvem četrtletju letošnjega leta, ko je bilo ustvarjenih kar 954 računov, je ugotovil DFC. Analizirani računi "bot" profilov so imeli v opazovanem obdobju skupno 186.584 sledilcev oziroma 166 na posamezni račun.

Rast ustvarjenih bot profilov, kot so jo zabeležili v raziskavi. Foto: DFC
Rast ustvarjenih bot profilov, kot so jo zabeležili v raziskavi. Foto: DFC

"Med omenjenimi 21.572 objavami je šlo v 18.422 primerih za retvite, kar je pravzaprav tudi ključna vloga tovrstnih botov in dokazuje, da je glavni cilj povečevanje dosega že obstoječe vsebine, ne pa ustvarjanje novih in originalnih - teh je bilo le 3150," pojasnjujejo v omenjenem centru.

Dva računa, ki sta imela največ 138 oz. 135 objav na temo Srbije in Kitajske, sta bila @UDrskNYdBGfZzpA @opancina_nevena, v vseh 273 primerih pa je šlo za retvite, torej brez lastne vsebine. Profil predsednika Aleksandra Vučića (@avucic) na Twitterju je bil v analiziranih objavah označen 11.346-krat, ob omembi Srbije in Kitajske pa so se širili tudi ključniki, kot so #brzejacebolje (hitreje, močneje, boljše) in #celicnoprijateljstvo (železno prijateljstvo).

Promocijska lepljenka srbskega in kitajskega zdravstvenega osebja in zastav obeh držav je bila ena največkrat deljenih fotografiij. Foto: DFC
Promocijska lepljenka srbskega in kitajskega zdravstvenega osebja in zastav obeh držav je bila ena največkrat deljenih fotografiij. Foto: DFC

Kot povzemajo pri DFC-ju, so se računi ves čas posvečali krepitvi pozitive podobe Vučića ter srbske in kitajske vlade s središčem na "dveh bratskih narodih, ki bosta skupaj premagala epidemijo". Poudarjalo se je, da je Vučić s svojo politiko okrepil položaj Srbije v svetu ter da ji zato pomagata Kitajska in Rusija, in navajalo, da so bili "celo člani kitajske administracije prijetno presenečeni nad potezami in ukrepi, ki jih je srbska vlada sprejela med širjenjem nevarne okužbe". Ob tem pa se je kritiziralo EU, češ da je Kitajska tista, ki pošilja pomoč, Evropa pa plača le transport.

"Take organizirane kampanje so bile nedavno zaznane tudi v Venezueli, Braziliji, Savdski Arabiji, Turčiji, Egiptu, Indiji, vse pa povezuje isti cilj – povečevanje vidnosti in priljubljenosti določenih vsebin, da bi se javno mnenje obrnilo v želeno smer," pravijo v Digitalnem forenzičnem centru.

Po objavi tudi kritike in hekerski napadi

Raziskavo so objavili v ponedeljek, povzeli pa so jo praktično vsi črnogorski mediji, pa tudi številni srbski mediji ter mediji iz širše regije, tudi ameriški in kitajski. "Po velikanski medijski pozornosti, ki smo je bili deležni, je sledil hekerski napad na naše spletne strani, in to takoj po tem, ko je našo raziskavo povzel tudi ruski portal Sputnjik. Napadi na našo informacijsko strukturo so se nadaljevali tudi ponoči in naslednje dni," opisuje Višnjić.

Omenjeni ruski portal je povzetek raziskave pospremil z naslovom "Organizacijo Nato iz Podgorice skrbi, da je Beogradu bližje Peking kot Bruselj", že omenjeni srbski Informer pa jim je očital, da več ne poznajo meje: "Nato iz Podgorice ne skriva besa zaradi Srbije. Moti jih, da je Beograd dobil pomoč iz Rusije in Kitajske, pa tudi hvaležnost naše države Moskvi in Pekingu," so zapisali. Dodajmo, da je omenjeni center nastal kot projekt leta 2006 ustanovljene Atlantske zveze, institucije, ki skrbi za promocijo mednarodne varnosti in evroatlantskih vrednot.

Pri DFC-ju se branijo, da bistvo njihove analize ni ocenjevanje, ali zunanja politika Srbije spreminja smer, ampak da so odkrili organizirano informacijsko kampanjo in novo množico botov, ki so v več kot 21.000 objavah zavestno objavljali določene vsebine z namenom vplivanja na javno mnenje.