Parado, ki si jo je ogledalo na tisoče radovednežev, so pripravili v pristaniškem mestu Čingdao, poleg Kitajske pa se je udeležuje še 14 držav, med njimi tudi ZDA, Francija in Rusija. "Zdaj in v prihodnje, ne glede na to, kam nas bo odnesel razvoj, si Kitajska ne bo prizadevala za prevlado," je ponosno dejal predsednik Hu Džintao.

Začetek mornarice ob koncu državljanske vojne
Oblikovanje kitajske mornarice sega na konec kitajske državljanske vojne, v kateri je pomembno vlogo igrala mornarica Republike Kitajske (današnji Tajvan). Leta 1949 je predsednik Mao Zedong odločil, da "moramo v boju proti imperialistični agresiji zgraditi" močno mornarico. Mornariška akademija je bila ustanovljena marca 1950 v Dalianu, v njej pa so za urjenje skrbeli sovjetski inštruktorji, po nekaterih ocenah jih je bilo do leta 1954 okoli 2.500. Nekaj mesecev pozneje, septembra istega leta, je z združitvijo regionalnih mornariških sil nastala kitajska mornarica, ki je bila opremljena z ladjami in čolni, dobljenimi od Kuomintanga, dve leti pozneje pa so se priključile še mornariške letalske sile.

Opazen napredek s pomočjo sovjetov
Pod sovjetskim vodstvom so v letih 1954 in 1955 mornarico reorganizirali, sčasoma pa je sodelovanje s sovjeti prešlo v tako tesno pomoč, da se je govorilo že o skupni kitajsko-ruski pacifiški floti. V 50. in 60. letih se je mornarica še naprej razvijala: največ pozornosti je bilo usmerjene v urjenje, grajenje in vzdrževanje sil, največji skok do takrat pa je storila v 70. letih, ko je bilo okoli 20 odstotkov vojaškega proračuna namenjenega mornarici, kar je omogočilo njeno veliko povečanje. Konvencionalne podmorniške sile so se povečale s 35 čolnov na 100, število raket, ki so jih nosile podmornice, je naraslo z 20 na 200, močno pa je porasla tudi proizvodnja večjih ladij, med njimi tudi podpornih ladij za večje operacije.

V tistem času je Kitajska začela razvijati tudi podmornice, ki nosijo jedrske konice. V 80. letih pa se je mornarica pod vodstvom glavnega poveljnika Liu Huačinga razvila v regionalno mornariško silo. Leta 1987 je bila tako kitajska mornarica uvrščena na tretje mesto največjih mornaric na svetu in od takrat ostaja med najmočnejšimi: za to skrbi z novimi investicijami, med drugim gradi podzemno jedrsko podmorniško bazo blizu Sanye.

Mornarica je vse do zgodnjih 90. let prejšnjega stoletja igrala podrejeno vlogi kopenskim silam v organizaciji kitajske vojske, od takrat dalje pa jo je zajel proces hitre modernizacije. Trenutno mornarica šteje okoli 250.000 pripadnikov, med njimi je 35.000 pripadnikov obalnih vojaških sil, 56.000 marincev in 56.000 pripadnikov mornariških letalskih sil.

K. T.