Kitajska vlada je predlagala serijo novih zakonov, ki naj bi spodbudili nov razvojni ciklus in preprečili nadaljevanje upadanja gospodarske rasti. V ta sklop sodijo tudi novi ostri ukrepi proti onesnaževanju, ki postaja poleg hitrega staranja prebivalstva in boja proti korupciji najpomembnejše vprašanje današnje Kitajske.

Z novelo zakona o boju proti korupciji bodo na primer poskušali prvikrat na sistemski ravni urediti to vprašanje, zakon o protiteroristični dejavnosti pa naj bi omogočal bolj učinkovit boj proti islamskim skrajnežem v pokrajini Sinkiang, kamor je začela po izjavah funkcionarjev stegovati svoje lovke tudi Islamska država.

Vpliv dokumentarnega filma
Značilnost letošnjega zasedanja je tudi v tem, da razprave ni določal več samo državni in partijski vrh, ampak je potekala pod vtisom dokumentarnega filma o apokaliptičnih razsežnostih onesnaževanja na Kitajskem, ki ga je posnela na svojo pobudo znana televizijska novinarka.

Kdo bo nasledil dalajlamo?
V nekaj dneh si ga je na medmrežju, dokler ga niso umaknili s kitajskih naslovov, ogledalo več kot 200 milijonov ljudi. Zahodno javnost pa je razburila izjava nekega visokega funkcionarja odbora za verska vprašanja, da dalajlama nima pravice odločati o tem, ali se bo po njegovi smrti v Tibetu nadaljeval proces reinkarnacije najvišjega tibetanskega verskega voditelja.

Dalajlama je namreč izjavil, da je bolje, da se ta stoletja star običaj konča s priljubljenim, kot pa da se nadaljuje z nekim vsiljenim voditeljem. Kitajske oblasti vztrajajo pri tem, da bodo imele po smrti dalajlame v skladu z več stoletja staro prakso pravico potrjevati oziroma odločati o novem tibetanskem verskem voditelju.