Vojaški kader naj bi po neuradnih podatkih obsežno krčili naslednji dve do tri leta, s čimer želijo komunistične oblasti obrambne sile narediti manjše, prožnejše in visokotehnološko opremljene. Ljudska osvobodilna vojska namerava ob zmanjšanju števila kopenskih sil okrepiti mornarico in zračne sile.
Nekdanji vojaški častnik in trenutni član odbora za nadzor orožja Šu Guangju je za Reuters, ki je poročal o kitajskih vojaških načrtih na podlagi navedb neimenovanih virov iz vojske, zatrdil, da ne ve ničesar o številki 700.000, vendar pa je vseeno napovedal zmanjšanje števila vojakov.
"Po nekaj letih bomo morali uvesti krčenje, da bi lahko izboljšali orožje in oblikovali udarne enote," je povedal Šu in pojasnil, da bodo kopenske sile še vedno ostale najpomembnejše, a bodo hkrati večji pomen v ljudski armadi pridobile mornariške in letalske sile.
Od "kmečke" vojske do obsežne modernizacije
Kitajska ljudska vojska je nastala iz Rdeče armade, ki je štela okoli pet milijonov pripadnikov pretežno kmečkega prebivalstva in se je pod vodstvom nekdanjega kitajskega voditelja Mao Cetunga in ob njegovem prihodu na oblast pred 60 leti preoblikovala v vsenacionalne oborožene sile.
Danes kitajska vojska šteje 2,3 milijona pripadnikov in je daleč najštevilčnejša na svetu, pred ameriško vojsko, ki ima okoli milijon in pol pripadnikov. V zadnjih letih je že prišlo do krčenja števila vojakov in preusmerjanja sredstev v njihovo urjenje, zagotavljanje boljših razmer in razvoj sodobnješega orožja.
Modernizacijo mornarice si je kitajski predsednik Hu Džintao postavil za svoj osebni projekt, toda tehnološko razhajanje z vojskami ZDA in preostalih velesil je še vedno veliko. Kitajska mornarica ima 290.000 pripadnikov, ki večinoma uporabljajo zastarele vojaške ladje. V prihodnosti sicer načrtujejo gradnjo svoje prve letalonosilke.
Za zdaj še nihče ne ve, kdaj bodo oblasti uradno naznanile krčenje, ki potrebuje potrditev osrednje vojaške komisije komunistične partije, ki jo vodi predsednik Hu. Toda v regiji in po svetu že skrbno in zaskrbljeno spremljajo načrtovano modernizacijo kitajske vojske, ki bi azijski velesili prinesla tudi veliko večji vpliv v svetovnih varnostnih vprašanjih.
Ljudska osvobodilna vojska je nastala leta 1949 po zmagi kitajskih komunistov pod vodstvom Mao Cetunga nad nacionalističnimi nasprotniki. Pri njenih začetkih je bila ključna podpora sovjetskih strokovnjakov, ki so jo pomagali oblikovati v čvrste oborožene sile, ki so se na strani komunistične Severne Koreje bojevale v korejski vojni med letoma 1950 in 1953.
Kitajski vojaški proračun za letošnje leto znaša 70 milijard dolarjev, kar je skoraj 15 odstotkov več kot lani, s čimer se nadaljujejo težnje iz zadnjega desetletja, ko so se sredstva za vojsko letno v odstotkih zviševala za dvomestno številko. Poznavalci sicer domnevajo, da je Peking za vojsko namenja še veliko več denarja kot prizna uradno. Kljub vse večjim vojaškim izdatkom pa je Kitajska še daleč za ZDA, ki bodo naslednje leto za vojsko namenile okoli 534 milijard dolarjev, v kar niso všteti stroški vojaškega posredovanja v Iraku in Afganistanu.
Kitajska mornarica ima okoli 72 bojnih ladij in že posodablja rušilce in fregate, da bi bil doseg njihovih izstrelkov daljši in bi prinesel večjo rušilno moč. V nalogah mornarice je varovanje naftnih oskrbovalnih poti z Bližnjega vzhoda, letos pa so kitajske ladje pridružile operacijam proti piratom ob somalijski obali. Nekaj let nazaj je Kitajska od Rusije kupila napol dokončano letalonosilko Varjag, vendar se še ne ve, ali jo bodo Kitajski namenili za uporabo ali pa jo bodo uporabljali samo za urjenje in kot model za gradnjo lastne letalonosilke. Od Rusije so v Pekingu v zadnjih letih kupili tudi osem nejedrskih podmornic.
Kitajske letalske sile štejejo okoli 400.000 pripadnikov in so tretje najštevilčnejše na svetu, a tudi one se tako kot drugi rodovi vojske spopadajo z zastarelo in nekonkurenčno opremo. V floti je 2.000 bojnih letal in kmalu se pričakuje upokojitev in zamenjava tistih, ki niso več kos času sodobnega vojskovanja.
Kitajska je tudi jedrska velesila, ki naj bi imela med 100 in 400 kosov jedrskega orožja. To je pod nadzorom Druge topniške enote, ki šteje okoli 100.000 pripadnikov in nadzira tudi konvencionalne strateške izstrelke. Kitajska se je zavezala načelu, da ne bo nikoli prva uporabila jedrskega orožja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje