Samo ime Džongnanai pomeni 'osrednje in južno jezero', saj znotraj kompleksa ležita tudi dve jezeri. Foto:
Samo ime Džongnanai pomeni 'osrednje in južno jezero', saj znotraj kompleksa ležita tudi dve jezeri. Foto:

Nekatere predsedniške rezidence so poznane do vsake potankosti - ob tem se verjetno največ ljudem prikrade v spomin ime razvpite Ovalne pisarne, v kateri se Bill Clinton ni potil le ob reševanju najtrših političnih orehov.

Kaj pa, če bi vas kdo za "nagradno vprašanje" pobaral, kje spijo, delajo in sprejemajo visoke goste najvišji predstavniki nove velesile 21. stoletja, Kitajske? Zanimivo, a beseda Džongnanai je verjetno znana le malokomu in medtem ko svet pozna dobesedno vsako podrobnost Bele hiše, ta kompleks v središču Pekinga, v katerem je sedež kitajske komunistične stranke in kitajske vlade, ostaja precej skrivnosten.

Džongnanai je skupno ime za več stavb v neposredni bližini Prepovedanega mesta, Kitajci pa ga uporabljajo tudi kot sinonim za skupno ime državnega vodstva. Čeprav znotraj njegovih zidov predsednik Hu Džintao in premier Ven Džjabao večkrat sprejemata tuje goste, kitajska televizija večinoma kaže le prizore notranjosti stavbe, zelo malo je fotografij kompleksa tudi na svetovnem spletu. Kompleks je dom predstavnikov kitajskih oblasti od leta 1949, v njem so živeli tudi nekdanji voditelji Mao Cetung, Ču Enlaj in Deng Šjaoping. Večina zemljevidov Pekinga kompleks prikazuje kot zeleno površino z nekaj vode, kot da tu stavb ne bi bilo.

Izbor še nekaterih drugih uradnih rezidenc političnih veljakov, ki vladajo v nekaj najvplivnejših državah, si oglejte spodaj.

Anja Pavlič









Palais de l'Elysee oziroma Elizejska palača, ki stoji na ulici Rue du faubourg Saint-Honoré, nedaleč od Elizejskih poljan, je uradna rezidenca predsednika Francije, tu ima tudi delovni prostor. Pomembne visoke goste predsednik – trenutno Nicolas Sarkozy, sprejema v bližnjem Hotel de Marignyju, vsako leto na dan padca Bastilje pa na velikem vrtu Elizejske palače predsednik priredi zabavo. Približno 50 kilometrov jugozahodno od Pariza stoji slavni dvorec Chateau de Rambouillet, ki je poletna rezidenca francoskih predsednikov. Dvorec pogosto gosti različna srečanja, morda najbolj znan pa je po pogajanjih iz leta 1999, ko se je v njem odločalo o usodi Kosova.
Kremelj je predel v središču Moskve, v katerem je bila ustanovljena ruska država. Še danes ostaja srce ruskega političnega življenja pa tudi njene kulture in zgodovinske dediščine. Ruski predsednik – sedmega maja letos je ključe dobil Dmitrij Medvedjev, ima v Kremlju na voljo več stavb. Njegova delovna rezidenca je stavba senata, znana tudi kot Stavba številka 1, ki jo je v času Sovjetske zveze uporabljal svet ministrov. Če predsednik ZDA sedi v vsem znani Ovalni pisarni, delovni prostor ruskega predsednika nima svetovnega slovesa. Gre za razmeroma majhno pisarno, stene so obite s hrastovim lesom, v središču je delovna miza z rusko zastavo v ozadju. Uradna predsedniška rezidenca je sicer od leta 2000 Novo-Ogarjovo, ki leži na obrobju Moskve. Mogoče je, da bo ob koncu Putinovega mandata postala odprta za oglede, podobno, kot se je to po Jelcinovi upokojitvi zgodilo s stavbo Gorki-9. Veliko kremeljsko palačo predsedniku uporablja za različne slovesnosti in obrede, v njej sprejema tuje državnike, veleposlanike in druge pomembne goste.
V Nemčiji je najvplivnejša politična osebnost kancler oziroma predsednik vlade. Medtem ko predsednik države živi v gradu Bellevue, so delovni in zasebni prostori kanclerja – oziroma trenutno kanclerke Angele Merkel, v stavbi z imenom Bundeskanzleramt oziroma krajše Kanzleramt. Do svetovne vojne so kanclerji živeli v palači Radziwill, po vojni, ko je Bonn postal prestolnica Zahodne Nemčije, pa se je njihov kancler preselil v palačo Schaumburg. Nemčija je ponovno združena, leta 2001 je zato Berlin dobil tudi novo domovanje kanclerja. Stavba arhitektov Charlotte Frank in Axela Schultesa je zgrajena v postmodernem slogu, veliko je stekla. Gre za pravo velikanko, saj velja za eno največjih vladnih rezidenc na svetu – od ameriške Bele hiše je večja kar osemkrat. Zaradi privlačne zunanjosti privablja veliko turistov, nekateri vodniki pa so jo poimenovali kar Kohllosseum – kombinacija besede kolosej in priimka nekdanjega kanclerja Helmuta Kohla, ki jo je dal zgraditi. Foto: EPA
Skok v Italijo. Tamkajšnji predsednik, trenutno Giorgio Napolitano, živi v Kvirinalski palači v središču Rima, uradni sedež italijanske vlade in njihovega premierja pa je palača Chigi. V to stavbo se je tako pred kratkim, po zmagi na parlamentarnih volitvah, vselil medijski mogotec Silvio Berlusconi. Stavba je bila dokončana že daljnega leta 1580, slabo stoletje pozneje pa jo je kupila družina Chigi, po kateri je tudi dobila ime. V njej je pet nadstropij, poleg tega še mogočno stopnišče in velik vrt s fontano, ki jo je izdelal Giacomo della Porta. Kopije te fontane najdemo v mnogih italijanskih mestih, nekaj tudi v Rimu. Preden je leta 1961 postala uradna vladna palača, je v njej delo opravljal minister za zunanje zadeve.
Nedvomno ena najbolj prepoznavnih stavb na svetu in zagotovo najbolj znano domovanje katerega koli politika. To je seveda Bela hiša, ki se bahavo dviga na Pensilvanijski aveniji številka 1.600 v Washingtonu. To je bivališče in tudi delovni prostor predsednika ZDA. Gradili so jo osem let, med letoma 1792 in 1800, v njej pa od Johna Adamsa svetu »vladajo« vsi ameriški predsedniki. Danes kompleks Bele hiše vsebuje t. i. Executive Residence (prostore, v kateri živi predsednik z družino), Zahodno krilo (kjer je tudi slavni delovni prostor Ovalna pisarna, Vzhodno krilo (pisarna prve dame) in bližnjo stavbo Old Executive Office Building, kjer imajo pisarne nekateri sodelavci predsednika in podpredsednika. Lani je Ameriški inštitut za arhitekturo stavbo razglasil za drugo najbolj priljubljeno stavbo v ZDA. Znano predsedniško gorsko letovišče je Camp David, ki leži okoli sto kilometrov severno od Washingtona, v Marylandu.
Brazilska Bela hiša, v kateri trenutno stanuje predsednik Luiz Inacio Lula da Silva, je prava paša za oči. Imenuje se Palacio da Alvorada oziroma Palača zarje, kot ostale stavbe v prestolnici Brasilia pa je plod domišljije Oscarja Niemeyerja. Ime palače izhaja iz misli nekdanjega brazilskega predsednika Juscelina Kubitschka, ki je nekoč izjavil: 'Brasilia je nova jutranja zarja v zgodovini Brazilije.' Stavba ima kar 7.000 kvadratnih metrov površine in tri nadstropja, razdeljena na prostore za osebje, uradno predsedniško rezidenco in zasebne prostore predsedniške družine. Poleg tega je za rekreacijo na voljo tudi olimpijski bazen, pa tudi velika knjižnica, prostor za pristajanje helikopterja in več jedilnic. Žena Lule da Silve, Marisa Leticia, je leta 2004 vodila do zdaj najobsežnejšo prenovo stavbe, ki je stala 18,4 milijona ameriških dolarjev.
Ob omembi Španije marsikdo pomisli na veličasno kraljevo palačo oziroma Palacio Real, ki z ogromnim trgom stoji v središču Madrida. Ta razkošna palača je sicer uradna rezidenca španske kraljeve družine, a se uporablja le za državne slovesnosti. Juan Carlos z družino sicer živi na obrobju Madrida, v mnogo manjši stavbi Palacio de la Zarzuela, v kateri ima tudi delovne prostore. Kraljeva palača velja po velikosti za največjo kraljevo palačo v Zahodni Evropi, saj skupno zavzema več kot 135.000 kvadratnih metrov in ima več kot 2.800 sob. Uradna rezidenca, v kateri živi predsednik španske vlade, trenutno torej Jose Luis Rodriguez Zapatero, pa se imenuje Palacio de la Moncloa in še zdaleč ni tako razkošna kot kraljeva palača. Palacio de la Moncloa je domovanje španskih premierjev od leta 1977, znotranj njenega kompleksa je več pisarn njegovih najbližjih sodelavcev.
Britanske kronane glave imajo ogromno uradnih rezidenc, imenimo samo Buckinghamsko palačo in grad Windsor. Naslov Downing Street 10 v londonskem okrožju City of Westminster pa je povezan z domovanjem njihovih premierjev. Gordon Brown je ključe od Tony Blaira prevzel junija lani. Zgradba je bila sicer tradicionalno dom britanskega ministra za finance, a že vrsto let na tem naslovu stanuje in deluje tudi premier. Stavba se od drugih uradnih rezidenc razlikuje po tem, da je zelo stisnjena med preostale zgradbe, zato je med sprehodom po londonskih ulicah ni težko zgrešiti.