Kosovski premier Albin Kurti je vodil vlado le dva meseca. Foto: Reuters
Kosovski premier Albin Kurti je vodil vlado le dva meseca. Foto: Reuters

Z 38 glasovi za in 82 proti v 120-članskem parlamentu Kurdijeva vlada ni preživela glasovanja o zaupnici. To je sprožila koalicijska stranka Demokratska zveza Kosova (LDK), sicer koalicijska partnerka Kurtijeve stranke Samoopredelitev (Vetevendosje).

Med koalicijskimi strankami je bilo te dni veliko napetosti, tudi zaradi nedavne odprave 100-odstotne carine na blago iz Srbije in BiH-a. Počilo pa je po tem, ko se koalicija ni mogla zediniti, ali bi v državi zaradi covida-19 razglasili izredne razmere.

Hitra razrešitev notranjega ministra

Notranji minister in član LDK-ja Agim Veliu je vztrajal pri razglasitvi, premier Albin Kurti pa je menil, da ta ni potrebna, zato je Veliuja odstavil. To pa je seveda podžgalo člane stranke LDK, ki menijo, da je Kurti z odstavitvijo Veliuja, o čemer se z njimi predhodno ni posvetoval, "kršil koalicijsko pogodbo".

Predčasnih volitev ne morejo izpeljati

Za zdaj še ni znano, kako bo vlada nadaljevala s svojim delom, saj v državi ne morejo izvesti predčasnih volitev zaradi razglašene pandemije v času hitrega širjenja novega koronavirusa. Na Kosovu so do zdaj zaznali 71 primerov okužbe z novim koronavirusom in en smrtni primer.

Odprava carin Srbiji in BiH-u

LDK je prav tako zahteval, da Kurti takoj odpravi 100-odstotne carine na blago iz Srbije in BiH-a, ki jih je uvedel novembra 2018, njihovo odpravo pa je pogojeval s srbskim priznanjem Kosova kot samostojne in neodvisne države. Odločitev je zaostrila odnos med Beogradom in Prištino ter ujezila EU in ZDA, ki sta podprla samostojnost Kosova leta 2008.

Zaradi Kurtijeve odločitve o sicer le delni odstranitvi tarif so ZDA zadržale okoli 50 milijonov dolarjev pomoči. Kurti je svojo odločitev utemeljil s tem, da bi se kosovski predsednik Hashim Thaci in srbski predsednik Aleksandar Vučić lahko dogovorila o zamenjavi ozemlja kot del dokončnega dogovora med Prištino in Beogradom. Leta 2018 sta Vučić in Thaci podpisala dogovor o potencialni menjavi ozemlja, a je njuna ideja naletela na hud odpor – tako znotraj posamezne države kot tudi širše.