Prosirski upokojeni general Lahoud je zato razglasil izredne razmere, oblast v državi pa prepustil vojski. Protisirski premier Fuad Siniora se s to potezo ne strinja in trdi, da ima sedaj oblasti v rokah njegova vlada. Vojska še ni sporočila, kaj namerava storiti, številni pa se bojijo, da bi državo ponovno lahko zajela državljanska vojna.

30. novembra nov poskus izvolitve
V petek v parlamentu nista bili prisotni potrebni dve tretjini poslancev, zato so glasovanje premaknil na 30. november, ko bodo ponovno poskušali izvoliti predsednika, s katerim bi bili zadovoljni obe strani. To pomeni, da bo država vsaj en teden brez predsednika. Predsedniško mesto v Libanonu po tradiciji zaseda maronitski kristjan. Lahoud je izjavil, da morajo predsednika izvoliti kar se da kmalu, saj sedanja vlada, ki jo podpirajo ZDA in Evropa, ni zakonita.

Hezbolah: Država brez izvršne veje
Avtoriteto vlade premierja Siniore naj bi po pričakovanjih podprle ZDA, Evropa in konservativne arabske države, kot so Savdska Arabija, Egipt in Jordanija. Opozicijski Hezbolah, ki ima podporo Sirije in Irana, pa trdi, da v državi trenutno ni legitimne izvršne veje.

Pozivi k miru
Na ulicah Bejruta je bilo v petek zvečer čutiti napetost, politična temperatura pa je še nizka in zaenkrat ne kaže, da bi lahko prišlo do spopadov. K miru so pozvale tudi ZDA, EU in generalni sekretar ZN-a Ban Ki Mun, ki je vse strani pozval "naj izpolnijo svojo odgovornost in delujejo v okviru ustave ter miroljubno in demokratično."

T. V.