V Tripolisu oblast prevzema vlada narodne enotnosti. Ji bo uspelo tudi v celotni državi? Foto: Reuters
V Tripolisu oblast prevzema vlada narodne enotnosti. Ji bo uspelo tudi v celotni državi? Foto: Reuters

"Obveščamo vas, da smo ustavili svoje delo v vlogi izvršilne oblasti, v vlogi predsedstva, poslancev in ministrov," so sporočili iz samooklicane vlade narodne rešitve, ki jo je v prestolnici oblikovalo zavezništvo milic, v katerem so islamisti. Dodali so, da se umikajo zato, da bi preprečili nadaljnje prelivanje krvi. Kot poroča BBC, je ob pisni izjavi pečat vlade, ni pa nobenih imen in podpisov ministrov.

Prejšnji teden je vlada narodne enotnosti, ki jo vodi Fajez Al Saradž, prišla v Tripolis. Zdaj bo njen načrt ponovno vzpostaviti mir in stabilnost v razdejani Libiji, ki so jo opustošili spopadi frakcij. Novo vlado čakajo številni izzivi, težko pa bo glede na opozicijo in nasprotovanja vzpostavila oblast po celem ozemlju. Decembra so pod okriljem ZN-a podpisali dogovor o enotni upravi in za končanje političnega razkola v državi, a dogovora še niso podprle vse milice v državi, ki so se ustanovile po uporu. Mednarodna skupnost želi, da vlada narodne enotnosti združi čim več libijskih frakcij v boju proti vse močnejši in dejavnejši podružnici samooklicane Islamske države.

Od padca Gadafija Libija v veliki krizi
Libija ima že od avgusta 2014, ko je prestolnico zavzelo zavezništvo milic, dva rivalska parlamenta in vladi. Mednarodno priznana parlament in vlada sta pobegnila na vzhod države v Tobruk, v Tripolisu pa so svoja organa oblikovali islamisti. Vlada v Tobruku je še vedno na položaju. Podpira jo mednarodno priznan parlament, ki je pod okriljem sporazuma, podprtega od ZN-a, edino zakonodajno telo v državi.

Po – s pomočjo zahodnih sil – strmoglavljenju voditelja Moamerja Gadafija, ki je v tej z nafto bogati državi vladal kar 42 let, je Libija pahnjena v hudo nestabilnost. Dve vladi sta se bojevali za oblast, številne oborožene skupina pa za nadzor nad bogatimi energetskimi viri v državi. S skupno enotno vlado se vendarle pojavlja možnost političnega dogovora in s tem rešitev krize.