Francoski predsednik Emmanuel Macron je v predsedniški palači podpisal sveženj davčnih reform. Foto: Reuters
Francoski predsednik Emmanuel Macron je v predsedniški palači podpisal sveženj davčnih reform. Foto: Reuters

Novi zakoni naj bi spodbudili naložbe in s tem vdihnili novo življenje francoskemu gospodarstvu. Kritiki z levega politična pola so reforme sicer označili za darilo bogatim.

Tako zakon o izvrševanju proračuna za leto 2018 med drugim odpravlja davek na premoženje, ostal bo le davek na nepremičnine. V prihodnjih letih bodo manj davka plačevala podjetja, kapitalski dobički pa bodo obdavčeni po enotni stopnji, medtem ko je bila do zdaj davčna stopnja določena glede na višino dobička.

S proračunom za leto 2018 naj bi Francija ostala znotraj evropske meje dovoljenega javnofinančnega primanjkljaja, ki je pri treh odstotkih bruto domačega proizvoda. Letos ji bo to uspelo prvič po več letih.

Macron od maja, ko se je povzpel na oblast, hitro niza reforme. Eden njegovih glavnih ciljev je znižanje visoke stopnje brezposelnosti, ki se leta 2017 ves čas giblje malo pod desetimi odstotki.

Ukinjanje rabe fosilnih goriv
Med podpisanimi zakoni je tudi tisti, ki bo dolgoročno ukinil rabo fosilnih goriv in naj bi Franciji pomagal uresničiti zastavljene cilje v okviru pariškega sporazuma o podnebnih spremembah. V skladu z zakonom Francija ne bo izdajala novih dovoljenj za naftne, plinske in premogovniške projekte doma in na svojih čezmorskih ozemljih. Obstoječa dovoljenja bodo podaljševali najdlje do leta 2040.