Madžarski premier Viktor Orban obsežne spremembe ustave utemeljuje s prepričljivo zmago njegove stranke, ki je lani aprila na volitvah dobila več kot dvotretjinsko podporo volivcev. Foto: MMC RTV SLO
Madžarski premier Viktor Orban obsežne spremembe ustave utemeljuje s prepričljivo zmago njegove stranke, ki je lani aprila na volitvah dobila več kot dvotretjinsko podporo volivcev. Foto: MMC RTV SLO
Madžarski premier Viktor Orban sprejema čestitke predsednika Pala Schmitta
Po razglasitvi izida pričakovanega glasovanja je predsednik države Pal Schmitt kot prvi čestital premierju Viktorju Orbanu. Foto: EPA
Predsednik MSZP-ja Attila Mesterhazy
Glavna opozicijska stranka MSZP bojkotira zasedanje in poziva državljane k demonstracijam. Foto: EPA
Madžarska z novo sporno ustavo

Poslanci so po hitrem postopku glasovali o predlogu ustavnih sprememb. Za je glasovalo 262 poslancev, 44 jih je bilo proti, eden pa se je vzdržal.

Podpora novi ustavi ni bila vprašljiva, saj ima vladajoča stranka Fidesz v parlamentu dvetretjinsko večino, ki je potrebna za sprejetje ustavnih sprememb.

Opozicijski socialisti (MSZP) in liberalci (LMP) so bojkotirali sejo, medtem ko so se poslanci skrajne desničarske stranke Jobbik seje udeležili, vendar so glasovali proti predlogu, ki ga je večina madžarskih medijev označila za "ustavo Orban".

Manjšine postajajo del madžarskega naroda
Po mnenju številnih kritikov nova ustava prinaša diskriminacijo nekaterih družbenih skupin in omogoča utrditev vlade desničarskega premierja Viktorja Orbana. Množični protesti proti spremembam ustave so potekali že v soboto.

Nova ustava med drugim na novo opredeljuje pravice manjšin, najspornejša pa je definicija, po kateri so vsi narodi, živeči na Madžarskem, opredeljeni kot del madžarskega naroda. Slovenska vlada je v zvezi s tem poudarila, da za Slovenijo ne bi bilo sprejemljivo zmanjševanje že pridobljenih manjšinskih pravic oz. zmanjševanje obsega varstva manjšin, vsako krčenje pravic pa bi bilo v nasprotju s sporazumom med obema državama.

Poroka: samo zveza moškega in ženske
Nova ustava med drugim določa nadzor nad javnim dolgom in definira poroko kot zvezo med moškim in žensko. Prinaša tudi smernice o starosti sodnikov. Madžarski predsednik Pal Schmitt bo novo ustavo podpisal 25. aprila, veljati pa bo začela 1. januarja prihodnje leto.

Sekretar ZN-ja za posvetovanje
Schmitt se je v ponedeljek v Budimpešti sešel z generalnim sekretarjem Združenih narodov Ban Ki Munom, ki je menil, da bi se morala Madžarska o novi ustavi in spornem medijskem zakonu posvetovati z mednarodnimi organizacijami. "Vladi priporočam, naj poišče nasvete in priporočila drugih, tako znotraj Madžarske kot od Sveta Evrope in ZN-ja," je poudaril Ban Ki Mun.

Nove spremembe ustave že po novih volitvah?
Potem ko je proti ustavi v preteklih dneh protestiralo več tisoč Madžarov, se je med glasovanjem blizu parlamentom po pozivu na Facebooku danes zbrala skupina mladih, ki so pozvali k pravni državi. Socialisti za nocoj blizu parlamenta napovedujejo "sprehod za madžarsko demokracijo" z baklami. Vodja socialistov Attila Mesterhazy sicer meni, da je ustava "nezakonita in začasna" in da jo bo z narodnim konsenzom treba spremeniti že po prihodnjih volitvah.

"Narod držita skupaj Bog in krščanstvo"
Kritiki se bojijo, da bo nova ustava - ki med drugim za mnoge ključne odločitve zahteva dvetretjinsko podporo v parlamentu, s tem pa skoraj zagotavlja, da jih ne bo mogoče spremeniti -, omejila delovanje prihodnje vlade, preprečila sprejetje evra, privedla do prepovedi umetne prekinitve nosečnosti ter diskriminacije homoseksualcev in nekristjanov.

Nova ustava v preambuli izpostavlja, da "držita narod skupaj Bog in krščanstvo" in poziva k ohranitvi "duhovne in intelektualne enotnosti madžarskega naroda".

Madžarska z novo sporno ustavo