Stranka Fidesz je lani aprila prepričljivo, dvotretjinsko zmago na parlamentarnih volitvah pospremila z velikim praznovanjem na prostem. 'Naš čas je prišel!' je bil takrat slogan novega premierja Viktorja Orbana. Foto: EPA
Stranka Fidesz je lani aprila prepričljivo, dvotretjinsko zmago na parlamentarnih volitvah pospremila z velikim praznovanjem na prostem. 'Naš čas je prišel!' je bil takrat slogan novega premierja Viktorja Orbana. Foto: EPA

Madžarska ustava je bila sprejeta 20. avgusta leta 1949, z več amandmaji pa spremenjena leta 1989. Gre za njihovo prvo in edino napisano ustavo, Madžarska pa je tudi edina članica nekdanjega vzhodnega bloka, ki po padcu komunizma ni sprejela povsem nove ustave.

Bruselj
Madžari so že večkrat vznemirili evropsko javnost. Spomnimo se le sprejetja spornega medijskega zakona, na začetku leta pa so razburili z 202 kvadratnima metroma veliko preprogo 'madžarske kulturne zgodovine', položeno v sprejemnico stavbe Evropskega sveta v čast začetka njihovega predsedovanja Uniji. Preproga je številne zmotila zaradi domnevne nostalgije po nacionalizmu, saj je na njej upodobljen tudi zemljevid Velike Madžarske iz leta 1848, ko je imela Budimpešta prevlado nad številnimi sosedi. Foto: EPA

Po načrtih madžarske vlade naj bi bila nova ustava sprejeta 18. aprila, madžarski predsednik Laszlo Solyom pa naj bi bi jo podpisal 24. aprila. 1. januarja leta 2012 naj bi začela veljati. Več kot polovico od 99 amandmajev so pripravili poslanci vladajočih strank Fidesz in krščanskih demokratov, 25 jih je prišlo na pobudo opozicijskega Jobbika, 22 pa so jih vložili neodvisni poslanci. Na seji o osnutku nove ustave je bila navzoča le četrtina poslancev.

Vodja opozicijskih socialistov Attila Mesterhazy trdi, da Fidesz oziroma madžarska vlada z novo ustavo načrtuje "ustavni prevrat" in "padec madžarske republike". "Želijo uvesti popolno diktaturo, ne s tanki, ampak z ustavo," je dejal Mesterhazy, ki je dejal, da so se skupaj z Zelenimi, potem ko je Fidesz vse njihove predloge gladko pometel pod preprogo, umaknili iz procesa. "Nova ustava je napisana v duhu preteklosti, ki ne služi zdajšnjim interesom naroda. Njen namen je 'nadeti lisice' naslednji vladi in omejiti prostor za politične spremembe, saj bodo člani Fidesza lahko ostali na položajih tudi v primeru politične spremembe."

Predlog nove ustave ne razburja le Slovencev in slovenske manjšine na Madžarskem, saj iz preambule z besedami: "Narodnosti in narodne skupnosti, ki živijo na Madžarskem, štejemo za del madžarskega naroda", izvzema vse narodne manjšine, tudi slovensko, pač pa je pozornost zbudila tudi med domačimi nasprotniki in bruseljskimi strokovnjaki.

Spletna stran EurActiv, ki jo je ustanovil založnik Christophe Leclercq in osvetljuje zakonske osnutke ter predloge, ki krožijo po ustanovah Evropske unije, tako piše, da je gonilna sila predlagane spremenjene ustave krščanstvo, druga opozorila pa se nanašajo tudi na prezrtje pravic istospolnih in člen, da lahko starši volijo v imenu otroka, ki še ni polnoleten.

Preberite več:
- Preambula predloga nove ustave
- Predlog nove ustave
(v angleškem jeziku)


Prva ustava, napisana na iPad
"Zaplete" se že pri preambuli, naslovljeni "Temeljni zakon Madža rske" - in podnaslovljeni "Bog blagoslovi Madžare". Te tri besede so tudi prvi verz madžarske himne, spominjajo pa tudi na številne Madžare, ki so po prvi svetovni vojni ostali zunaj meja matične države.

Ptrav tako je zanimiv že sam nastanek besedila, saj je osnutek njen glavni avtor, poslanec vladajoče desnosredinske stranke Fidesz, Jozsef Szajer, zapisal kar na iPad. "Steve Jobs bo nedvomno srečen, ko bo slišal, da je bila nova madžarska ustava napisana na iPad. Natančneje, na moj iPad. Zagotovo gre za prvo ustavo, napisano na tovrstni pripomoček. Najbolje pri njem je, da mi v primerjavi z računalnikom ni treba čakati več minut, da se zažene, ampak ga le prižgem in tako izkoristim vsako minuto. Pravi čudež!" je Szajer zapisal v svojem blogu.

Bodo madžarski izseljenci dobili državljanstvo?
"Pri pisanju predloga ustave me je vodil ideal enotnega madžarskega naroda, zato menim, da bi morala Madžarska čutiti odgovornost tudi do usode vseh Madžarov, ki živijo zunaj naših meja, spodbujati njihovo preživetje in razvoj, jim stati ob strani pri ohranjanju njihove madžarske kulture in spodbujati njihovo sodelovanje med seboj ter z Madžarsko," je izjavil Szajer, njegovi kritiki pa so v teh besedah videli napoved, da bi lahko Madžari, ki živijo v drugih državah, dobili vse državljanske pravice in celo madžarsko državljanstvo.

Szajer meni, da predlagana preambula parafrazira slogan Lizbonske pogodbe "Enotnost v različnosti", to idejo pa je podkrepil z besedami, da "madžarska kultura predstavlja velik prispevek različnosti evropske enotnosti".

Madžari so pomagali braniti evropske vrednote
Po mnenju Szajerja, ki je tudi podpredsednik Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu, je drugi pomemben vidik "evropskosti" nove ustave poudarjanje prispevka njegove države pri ohranitvi in branjenju osnovnih vrednot Evropske unije skozi stoletja. "Tega nismo zapisali, a prepričani smo, da smo z našim bojem proti Turkom v srednjem veku in z revolucijo leta 1956 pomagali braniti evropske vrednote." Zanimivo je, da je bil vodja omenjene revolucije komunist Imre Nagy, prav komunizem pa člani Fidesza odkrito zavračajo in prezirajo.

Še en "evropski" element predlagane ustave je po njegovem mnenju mogoče najti v določbi, da morajo biti vse spremembe Lizbonske pogodbe po novem potrjene kar z dvotretjinsko večino poslancev.

Kolikor otrok, toliko glasov za starše?
Avtorji nove ustave - poleg Szajerja gre še za dva predstavnika Fidesza, niso pozabili niti na podporo "družinskim vrednotam", saj predlagajo davčne olajšave za starše z več otroki. Edinstvena "pogruntavščina" Szajerja in druščine pa je določba, da lahko starši na volitvah oddajo glas v imenu svojih še ne polnoletnih otrok. Ta člen je poskrbel za veliko razburjenja, generalni sekretar madžarskega združenja izvoljenih uradnikov tako meni, da krši splošno deklaracijo človekovih pravic, ki so jo sprejeli Združeni narodi, natančneje člen o splošni volilni pravici, saj predlog nove ustave predvideva, da bodo starši imeli dva ali več glasov.

Če bi vsak otrok staršu "prinesel" en glas, to pomeni, da bi madžarski premier Viktor Orban in njegova žena dobila kar dodatne štiri glasove - imata namreč pet otrok, a eden je že dopolnil 18 let. In kako bi si pravico do "otroškega glasu" razdelili ločeni starši, se čudijo kritiki. Szajer pa v tem ne vidi težav, saj "običajna družina deluje kot skupnost". V ustavi je tudi zapisano, da so starši dolžni skrbeti za otroke, poleg tega pa morajo tudi odrasli skrbeti za ostarele starše.

"Zaradi novega tisočletja ni treba spremeniti vrednot"
Szajer ni pozabil niti na zaščito heteroseksualnih zvez, saj je v predlogu zakon opredeljen kot zveza moškega in ženske, "družina pa je osnovna za preživetje naroda". Na vprašanje, kako utemeljuje prezrtje pravic istospolnih, če gre za "ustavo 21. stoletja", je pojasnil, da zakonodaja EU-ja na tem področju ne daje nobenih smernic, hkrati pa dodal: "Odvisno je tudi od tega, kako jemljemo 21. stoletje. Menim, da se tradicionalno dojemanje zakona ne more spremeniti le zato, ker smo vstopili v novo tisočletje." Madžari bodo očitno dobili temeljni dokument, ki prepoveduje tudi splav, saj se eden izmed členov glasi: "Človeško dostojanstvo je neoskrunljivo. Vsak ima pravico do življenja in človeškega dostojanstva. Življenje zarodka je zaščiteno od spočetja naprej."

Zaščita rodovitne zemlje in vodnih virov
Amandmaji vladnih poslancev med drugim predvidevajo povečanje števila ustavnih sodnikov z 11 na 15, forint pa naj bi bil zapisan kot nacionalna valuta v ustavi. Ta naj bi posebno zaščito zagotavljala ne samo rodovitni zemlji in vodnim virom, ampak tudi gozdovom in avtohtonim rastlinam ter živalskim vrstam.

Nova ustava naj bi posebno zaščito zagotavljala t ako ženskam kot ljudem s posebnimi potrebami in otrokom. Na predlog nekaterih okoljevarstvenih organizacij naj bi v novo ustavo vključili tudi pravico do zdravega okolja. Predlog vladnih strank tudi predvideva zaščito svobode in raznolikosti medijev.

Poslanci skrajno nacionalistične stranke Jobbik pa so v svojih amandmajih predlagali ponovno uvedbo smrtne kazni, odpravo imunitete za poslance, zemljo in vodne vire pa naj bi razglasili za ekskluzivno pravico Madžarov. Jobbik predlaga tudi dvodomni parlament, referendum o ustavi, možnost odpoklica poslancev, madžarska centralna banka pa naj bi bila pod parlamentarnim nadzorom. Jobbik bi tudi uvedel prepoved, da bi poslanci imeli svoje urade v občinskih svetih.

Madžarska ustava je bila sprejeta 20. avgusta leta 1949, z več amandmaji pa spremenjena leta 1989. Gre za njihovo prvo in edino napisano ustavo, Madžarska pa je tudi edina članica nekdanjega vzhodnega bloka, ki po padcu komunizma ni sprejela povsem nove ustave.

Po načrtih madžarske vlade naj bi bila nova ustava sprejeta 18. aprila, madžarski predsednik Laszlo Solyom pa naj bi bi jo podpisal 24. aprila. 1. januarja leta 2012 naj bi začela veljati. Več kot polovico od 99 amandmajev so pripravili poslanci vladajočih strank Fidesz in krščanskih demokratov, 25 jih je prišlo na pobudo opozicijskega Jobbika, 22 pa so jih vložili neodvisni poslanci. Na seji o osnutku nove ustave je bila navzoča le četrtina poslancev.

Vodja opozicijskih socialistov Attila Mesterhazy trdi, da Fidesz oziroma madžarska vlada z novo ustavo načrtuje "ustavni prevrat" in "padec madžarske republike". "Želijo uvesti popolno diktaturo, ne s tanki, ampak z ustavo," je dejal Mesterhazy, ki je dejal, da so se skupaj z Zelenimi, potem ko je Fidesz vse njihove predloge gladko pometel pod preprogo, umaknili iz procesa. "Nova ustava je napisana v duhu preteklosti, ki ne služi zdajšnjim interesom naroda. Njen namen je 'nadeti lisice' naslednji vladi in omejiti prostor za politične spremembe, saj bodo člani Fidesza lahko ostali na položajih tudi v primeru politične spremembe."