Spor med državama traja že od leta 1991, ko je Makedonija razglasila neodvisnost, vendar Grčija svoji sosedi ne dovoli uporabe ustavnega imena Makedonija, saj se tako imenuje tudi severna grška pokrajina.

Zaradi nasprotovanja Grčije je v ZN-u v uporabi ime Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, medtem ko so ZDA, Rusija, Kanada, Kitajska in nekatere evropske države priznale ustavno ime.

Pogovori med Makedonijo in Grčijo potekajo od leta 1993, vendar do zdaj niso prinesli napredka. Po zadnjih neuspelih pogajanjih med obema državama je makedonski premier Nikola Gruevski dejal, da v četrtek predstavljeni osnutek predloga, ki predvideva uporabo nadomestnega imena, za Makedonijo ni sprejemljiv, zato o njem tudi ne bodo razpravljali.

Makedonija si želi čimprejšnje rešitve spora okoli imena, saj kmalu pričakuje povabilo za vstop v zvezo Nato in pozneje tudi v Evropsko unijo.

Grčija že dalj časa grozi, da bo blokirala vstop v Nato in EU ter v skrajnem primeru uporabila pravico do veta, če Makedonija ne bo spremenila imena. Spor pa ne vpliva na gospodarske odnose med državama, ki še naprej ostajajo dobri.

Še več makedonskih vojakov v Irak
Makedonija pričakuje povabilo v Nato naslednje leto in da bi se dokazala predvsem ZDA, je napovedala podvojitev števila svojih vojakov v Iraku. Trenutno je v nemirnem Iraku 44 makedonskih vojakov, njihovo število pa naj bi se zvišalo na 80.

Zunanji minister Antonio Milošoski je ob napovedi povišanja števila vojakov izrazil prepričanje, da ta odločitev še podkrepi dejstvo, da Makedonija postaja vse bolj viden izvoznik stabilnosti. "Zadovoljni smo, da kot država, ki si želi članstva v Natu, lahko že kot kandidatka pokaže pripravljenost na delitev odgovornosti v solidarnosti s partnerji v Natu," je dejal Milošoski.

G. V.