Premierka Theresa May je glasovanje o dopolnilih preživela brez večjega poraza, saj je spodnji dom parlamenta zavrnil dopolnila lordske zbornice. Foto: Reuters
Premierka Theresa May je glasovanje o dopolnilih preživela brez večjega poraza, saj je spodnji dom parlamenta zavrnil dopolnila lordske zbornice. Foto: Reuters
Ian Blackford
Vodja poslanske skupine škotskih nacionalistov Ian Blackford je v dolgem govoru britansko vlado obtožil prisvajanja oblasti. Foto: Reuters

Poslanci so zavrnili amandmaja k zakonu o brexitu, ki sta predvidevala članstvo Velike Britanije v carinski uniji in enotnem evropskem trgu. Amandma o članstvu v carinski uniji so poslanci zavrnili s 325 glasovi proti in 298 za, potem ko je Mayeva ta teden obljubila, da bo skušala z Evropsko unijo doseči "nov dogovor glede carin", poroča britanski BBC.

Zavrnili so tudi amandma, da bi Britanci ostali v Evropskem gospodarskem prostoru in s tem na enotnem evropskem trgu. Proti je glasovalo 327, za pa 126 poslancev, med slednjimi so bili tudi trije poslanci premierkine konservativne stranke.

Predlog je bil z veliko večino zavrnjen predvsem zato, ker je vodja opozicijskih laburistov Jeremy Corbyn svoje poslance pozval, naj se vzdržijo glasovanja. Številni tega sicer niso upoštevali, saj je 75 od 257 laburistov v spodnjem domu podprlo amandma, 15 pa jih je glasovalo proti.

Škotski poslanci zapustili parlament
Sredno zasedanje parlamenta je zaznamoval tudi odhod poslancev Škotske nacionalne stranke (SNP) iz parlamenta, potem ko je predsednik spodnjega doma vodjo njihove poslanske skupine Iana Blackforda poslal iz dvorane, ker ni želel končati svojega govora. V njem je nasprotoval načrtom britanske vlade za "prisvajanje moči" po brexitu.

Mayeva z obljubami prepričala poslance
Eno največjih zmag je premierka dosegla že v torek, ko so poslanci zavrnili amandma, po katerem bi imel britanski parlament pravico veta glede končnega dogovora o ločitvi z Brusljem.

Mayeva je namreč poslance iz svoje stranke, ki so zahtevali, da imajo poslanci zadnjo besedo o brexitu, denimo če premierka z EU-jem ne doseže dogovora o izstopu, prepričala z obljubami, da parlament bo imel večjo vlogo pri odločanju o brexitu.

Zdaj bo šel predlog zakona znova v zgornji dom oziroma lordsko zbornico, ki ga bo verjetno znova dopolnila, nato pa ga bodo znova vrnili v spodnji dom.

Zakon o brexitu je sicer ključen za britanski odhod iz Evropske unije, saj bo zagotovil pravno podlago za preklic zakona iz leta 1972, s katerim je Velika Britanija postala članica povezave. Hkrati pa naj bi prenesel evropska pravila in uredbe v britansko zakonodajo.

Izstop predviden za marec 2019
Velika Britanija naj bi iz unije izstopila 29. marca 2019. Takrat naj bi se začelo prehodno obdobje, ki naj bi trajalo 21 mesecev, torej do konca decembra 2020. V tem obdobju Britanija ne bo več sodelovala pri odločanju Unije, bo pa morala spoštovati vso evropsko zakonodajo.