Prebežniki. Foto: Reuters
Prebežniki. Foto: Reuters

"Menim, da so nova pravila boljša od prejšnjih, vendar to ni rešitev. Težave ne bomo nikoli rešili, če bomo razmišljali o tem, kako ravnati z migranti, ko pridejo v Evropo," je poudarila na svoji tradicionalni novinarski konferenci ob koncu leta, ki jo je sicer zaradi bolezni prestavila na januar.

Voditeljica skrajno desne stranke Bratje Italije je povedala, da se Rim s prihodom prebežnikov ne more spopasti sam. Kot eno od možnosti za rešitev tega vprašanja pa je izpostavila sklepanje sporazumov z državami izvora, s katerimi bi po njenem mnenju lahko omejili prihod prebežnikov v Evropo, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Lani je Italijo po morju po podatkih italijanskega notranjega ministrstva doseglo okoli 157.650 prebežnikov, v enakem obdobju lani pa okoli 105.000.

Pogajalci Sveta EU-ja, v katerem so zastopane članice, in Evropskega parlamenta so 20. decembra dosegli politični dogovor o evropskem paktu o migracijah in azilu. Pakt med drugim predvideva obvezno solidarnost med članicami. Države članice bodo v skladu z dogovorom lahko sprejele prosilce za azil iz druge države ali pa zagotovile finančni prispevek.

Protestna odsotnost novinarjev

Meloni je na novinarski konferenci, na kateri je potegnila črto pod leto 2023, govorila tudi o drugih temah, opazna pa je bila odsotnost številnih novinarjev, in sicer v znak protesta proti zakonu, ki bo omejil poročanje o aretacijah politikov in drugih pomembnih posameznikov. Decembra ga je sprejela poslanska zbornica, v kratkem pa naj bi o njem razpravljal tudi senat.

Zakon, ki ga je predlagal član italijanske opozicijske sredinske stranke Azione (Akcija), bi novinarjem do konca predhodne preiskave prepovedal objavljanje informacij o aretacijah javnih osebnosti, poroča AFP.

Na odsotnost kolegov je opozoril predsednik nacionalnega združenja novinarjev Carlo Bartoli. "Zaskrbljeni smo zaradi potrditve spremembe, ki lahko pomeni konec obveščanja javnosti o sodnih zadevah," je dejal.

Meloni je odgovorila, da predloga ni podala vlada, a je branila rešitev. Po njenih besedah ne gre za utišanje medijev, ampak za ukrep, ki bo omogočil ravnovesje med pravico do obveščanja in pravico državljanov do obrambe, še navaja AFP.