Ruski predsednik in nemška kanclerka sta največ pozornosti posvetila gospodarskim temam. Foto: Reuters
Ruski predsednik in nemška kanclerka sta največ pozornosti posvetila gospodarskim temam. Foto: Reuters
Merklova in Medvedjev predvsem o gospodarstvu

Na vrhu se bodo voditelji skušali dogovoriti o drugem svežnju pomoči za Grčijo, da bi skušali pomiriti finančne trge in preprečili širitev krize na druge države v območju evra. Merklova je zatrdila, da se na vrhu ne bo zgodilo nič tako "spektakularnega", kot je restrukturiranje grškega dolga.

"Potrebni bodo nadaljnji koraki, in ne le en spektakularen dogodek, ki reši vse," je dejala v Hannovru, kjer je bilo 13. redno nemško-rusko vladno posvetovanje. Povedala je, da so bili pogovori z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom kljub številnim razlikam med državama odkriti, v glavnem pa so se vrteli okoli gospodarstva.

Medvedjev namignil, da bo kandidiral?
Na skupni tiskovni konferenci z Merklovo je Medvedjev namignil, da se utegne prihodnje leto na predsedniških volitvah potegovati za nov mandat. Med konferenco je pripomnil, da sta se z nemško kanclerko dogovorila, da vsakoletnemu posvetovanju ne bosta kmalu predsedovala. Voditelji držav tradicionalno ne predsedujejo forumu vse od njegovega začetka. Ruski novinarji so izjavo Medvedjeva razumeli kot namig, da se bo podal v predsedniško bitko. V Rusiji potekajo ugibanja, kateri izmed obeh predsednikov – države in vlade – bo kandidiral, saj sta Medvedjev in Vladimir Putin napovedala, da ne bosta kandidirala drug proti drugemu.

Nemška kanclerka je konec prejšnjega tedna namignila, da se ne bo udeležila vrha, če ne bo obstajala velika možnost za konkreten dogovor o drugem svežnju pomoči. Berlin je v navzkrižju z Evropsko centralno banko (ECB), ker vztraja, da pri drugem svežnju sodelujejo zasebni investitorji in da bremena ne nosijo le davkoplačevalci. ECB meni, da siljenje zasebnih investitorjev, da delijo izgube zaradi posojil Grčiji, pravzaprav pomeni, da Grčija ne bo odplačala svojega dolga.

Eden izmed mogočih kompromisov, o katerih razmišljajo, je zbiranje denarja s posebnimi davki za banke v evroobmočju. Francoski minister za evropske zadeve Jean Leonetti meni, da bi tak dogovor imel to prednost, da zasebne banke ne bi bile neposredno vključene.

Merklova in Medvedjev predvsem o gospodarstvu