Od leta 1992, ko ga je razglasila Generalna skupščina, pa 17. oktober zaznamujemo kot svetovni dan boja proti revščini. Ta dan naj bi vse svetovne države posvetile predstavitvi konkretnih aktivnosti za zmanjšanje revščine in njeno odpravo ter ga namenile ozaveščanju javnosti o težavi revščine in pomanjkanja.

Zaznamovanje svetovnega dneva boja proti revščini sega v leto 1987, ko se je 17. oktobra na Trocadéru v Parizu, kjer je bila leta 1948 podpisana Splošna deklaracija o človekovih pravicah, zbralo več kot 100.000 ljudi, da bi počastili žrtve skrajne revščine, nasilja in lakote. Od takrat se 17. oktobra na istem kraju vsako leto zberejo ljudje iz vseh okolij, različnih prepričanj in družbenega izvora, da bi izrazili solidarnost z revnimi in obnovili svoje zaveze.

Glavna tema letošnjega svetovnega dneva boja proti revščini je Od revščine k trajnostnemu razvoju - ljudje v središču trajnostnega in vključujočega razvoja.

Do leta 2015 polovica manj revnih ljudi na svetu?
Svetovni voditelji so se leta 2000 na vrhu ob prelomu tisočletja dogovorili, da bodo do leta 2015 za polovico zmanjšali število ljudi, ki živijo v absolutni revščini. Zmanjšanje revščine je po mnenju Združenih narodov eden največjih svetovnih izzivov in nujen pogoj za dosego trajnostnega razvoja, saj so revni ljudje veliko bolj izpostavljeni boleznim, naravnim katastrofam, nimajo dostopa do izobrazbe, trga delovne sile, zdravstvene oskrbe, pitne vode in sanitarij.

Zaradi lakote vsak dan umre 25.000 ljudi
A kljub številnim prizadevanjem za zmanjšanje revščine številke so grozljive. V absolutni revščini živi milijarda ljudi v državah v razvoju, kar pomeni, da preživijo z manj kot evrom na dan, polovico svetovnega prebivalstva pa preživi z manj kot dvema evroma na dan. Zaradi lakote vsak dan umre več kot 25.000 ljudi, kar pomeni, da vsake tri in pol sekunde umre en človek, najpogosteje umirajo otroci.

Bruto družbeni proizvod (BDP) 41 najbolj zadolženih svetovnih držav, kjer prebiva kar 567 milijonov ljudi, je manjši kot BDP sedmih najbogatejših svetovnih držav. Manj kot odstotek vsote, ki jo svet vsako leto zapravi za orožje, bi bilo potrebno, da bi se do leta 2000 šolali vsi otroci na svetu, a ta cilj še ni bil dosežen. Vsaj milijarda ljudi po svetu je v 21. stoletje vstopila, ne da bi bila sposobna brati ali se podpisati.

Milijarda otrok po vsem svetu (vsak drugi svetovni otrok) živi v revščini, približno 640 milijonov jih živi v barakarskih naseljih, 400 milijonov otrok nima dostopa do pitne vode, 270 milijonov jih nima dostopa do zdravstvenih storitev. 1,3 milijarde ljudi nima dostopa do osnovnega zdravstva, 2,5 milijarde ljudi živi v neustreznih higienskih razmerah, vsako minuto pa pri rojevanju umre ženska.

V Sloveniji v revščini živi 254.000 ljudi
Lansko leto je v Sloveniji pod pragom tveganja revščine živelo 12,7 odstotka prebivalstva ali 254.000 ljudi. To pomeni, da je bil njihov mesečni razpoložljivi neto dohodek nižji od 587 evrov na odraslega člana gospodinjstva. Lani je tako pod pragom tveganja revščine živelo 1,4 odstotka več ljudi kot leta 2009.