Letos mineva sto let od ustanovitve Češkoslovaške. Na fotografiji praznovanje ob 98. obletnici, prižig svečk v Pragi. Foto: EPA
Letos mineva sto let od ustanovitve Češkoslovaške. Na fotografiji praznovanje ob 98. obletnici, prižig svečk v Pragi. Foto: EPA
Praga
"Nikoli in nikdar več z Rusi," piše na plakatu moškega, udeleženca shoda ob obletnici žametne revolucije leta 1989. Foto: EPA

Skupna država je nastala oktobra 1918 ob koncu prve svetovne vojne in v obdobju med vojnama postala najbolj cvetoča ter politično stabilna država v vzhodnem delu Evrope. Med letoma 1938 in 1945 je Češkoslovaško okupirala nacistična Nemčija, po koncu druge svetovne vojne pa je bila država vse do leta 1989 pod sovjetsko nadvlado.

Združitev Čehov in Slovakov je bila izvedljiva zaradi močnih povezav v jeziku, kulturi in veri, piše enciklopedija Britannica, in tako so po koncu vojne Tomaš Masaryk, Edvard Beneš in drugi voditelji 28. oktobra 1918 razglasili novo državo, ki so jo kmalu priznale Francija, in druge države alianse.

Država je do nemške priključitve pod predsedstvom Masaryka delovala kot parlamentarna demokracija, nato je leta 1938 Nemčija najprej priključila nemško govorečo sudetsko regijo, leto pozneje pa še preostalo državo. Češki deželi Moravsko in Bohemijo je spremenila v nemška protektorata, medtem ko je Slovaška ohranila delno avtonomijo. Češkoslovaška vlada je v tistem času skrivno delovala v Londonu.

Češkoslovaško je izpod nemškega jarma osvobodila Sovjetska unija, kar je sprožilo val podpore Komunistični stranki, ki je leta 1948 izvedla navidezni državni udar in ustanovila ljudsko republiko ter pozneje pod ruskim nadzorom nacionalizirala industrijo in kolektivizirala kmetijstvo. Leta 1948 je Sovjetska zveza svojemu ozemlju priključila Karpatijo, pokrajino na vzhodu Slovaške.

Praška pomlad
V času t. i. praške pomladi leta 1968 je partijski sekretar Aleksander Dubček osnoval program reform, ki so ljudem vrnile nekatere državljanske svoboščine in nekomunističnim strankam omogočile sodelovanje v vladi, vendar so sile varšavskega pakta Dubčka ugrabile in prepeljale v Moskvo, po njegovi vrnitvi pa je bila komunistična stranka znova trdno v sedlu.

Žametna revolucija
V sedemdesetih in osemdesetih je bila Češkoslovaška ena bolj finančno stabilnejših držav na območju vzhodne Evrope, leta 1989 pa je po Evropi zavel revolucionarni veter, ki se je na Češkoslovaškem po množičnih dolgotrajnih protestih manifestiral v t. i. žametni revoluciji, ki je komunistično stranko prisilila v reforme, po katerih so lahko v parlament prišle tudi druge stranke. Dramatik in nekdanji politični zapornik Vaclav Havel je postal novi predsednik države.

Ločitev
Po žametni revoluciji in uvedbi večstrankarske demokracije so nesoglasja med državama postajala vse glasnejša, Slovaška pa se ni strinjala s češko idejo o hitri privatizaciji industrije. Voditelji držav so se leta 1992 dogovorili o mirnem razhodu in s 1. januarjem 1993 je Češkoslovaška uradno razpadla na Češko republiko in Slovaško.

Češkoslovaška je imela po ocenah leta 1992 15,6 milijona prebivalcev in okoli 127.900 kvadratnih kilometrov površine. Danes ima Češka 10,56 milijona prebivalcev, 78.866 kvadratnih kilometrov površine in 160,73 milijarde evrov BDP-ja, medtem ko ima Slovaška 4,62 milijona prebivalcev, 49.035 kvadratnih kilometrov površine in 75,43-milijardni BDP.

Državi zadovoljni s sodelovanjem
25 let po razpadu Češkoslovaške sta Češka in Slovaška zadovoljni z medsebojnim sodelovanjem. Slovaški premier Robert Fico se je tako ob obletnici v telefonskem pogovoru češkemu kolegu, ki je po rodu sicer Slovak, Andreju Babišu zahvalil za "čudovito sosedsko sobivanje". Fico je še poudaril, da so pred 25 leti svetu predstavili vzor brez primere za mirno ločitev, Babiš pa je odnose opisal za več kot normalne.