V Mjanmaru so se v zadnjih dveh letih zgodile dramatične politične reforme, država, ki ji je desetletja avtokratsko vladala vojaška hunta, pa si zdaj intenzivno prizadeva za demokratizacijo države in liberalizacijo gospodarstva. Foto: EPA
V Mjanmaru so se v zadnjih dveh letih zgodile dramatične politične reforme, država, ki ji je desetletja avtokratsko vladala vojaška hunta, pa si zdaj intenzivno prizadeva za demokratizacijo države in liberalizacijo gospodarstva. Foto: EPA
Mjanmar
Nasilje in gonja proti muslimanom se je hitro razširila na celotno državo. Foto: EPA

Omenjeni ukrep kot tudi prepoved mnogoženstva bosta vpeljana v mestih Buthidaungu in Maundaw, kjer živi največ, okoli 95 odstotkov muslimanov.
Ukrepa sta del t. i. programa za družinsko načrtovanje, s katerim želi mjanmarska oblast omejiti hitro naraščajočo populacijo muslimanov na območju.

"Število pripadnikov muslimanske skupnosti Rohingja je kar desetkrat višja od rasti Rahkinov (op. p. budistov). To je tudi vzrok za nestrpnost," je še dejal državni tiskovni predstavnik Win Myaing.

Poostrena varnost
Ukrepe je pred tedni sprejela posebna vladna komisija, med njimi je tudi podvojitev števila pripadnikov varnostnih sil na nemirnem območju.

Sektaško nasilje v Mjanmaru se je v zvezni državi Rakhine začelo pred dobrim letom, ko so oboroženi budisti razdejali več tisoč domov muslimanov, v spopadih je umrlo na stotine ljudi, najmanj 125.000 jih je moralo zapustiti svoje domove - med njimi večina muslimanov.

Reformistična vlada predsednika Theina Seina, nekdanjega generala, ki je položaj predsednika prevzel marca 2011, še ni razkrila, kako namerava ukrepe udejanjiti v realnosti. Dejali so le to, da ukrepov ne bodo vpeljali na drugih območjih po državi, kjer muslimani že tako ali tako živijo v manjšini.

Vlada pa se bo morala slej ko prej soočiti tudi s spornim zakonom iz leta 1982, ki ga je sprejela takratna vladajoča vojaška hunta.

Zakon namreč muslimanskih Rohingjev ne priznava kot ene izmed 135 etičnih manjšin v državi, zato nimajo priznanih državljanskih pravic in so obravnavani kot drugorazredni državljani. Bangladeš jim prav tako ne prizna državljanstva. V Mjanmaru pa naj bi jih živelo okoli 800.000.