Mjanmar je prvič reševal begunce - lastne državljane, ki bežijo pred nasiljem in pritiskom budistične večine. Foto: EPA
Mjanmar je prvič reševal begunce - lastne državljane, ki bežijo pred nasiljem in pritiskom budistične večine. Foto: EPA

Samozadostni Mjanmar doslej ni kazal interesa, da bi se pridružil regionalnim prizadevanjem za rešitev begunske krize, ki je prizadela soseščino. Glavni vzrok za to je, da večino ljudi s čolnov predstavlja muslimanski narod Rohingja, ki pred preganjanjem budistov beži iz obmorske pokrajine Rakhine v Mjanmaru.

Vlada obljublja sodelovanje s sosedi
Uradni Jangon tudi ni poslal delegacije na vrhovno sosedsko srečanje, ki je v sredo potekalo v Maleziji, glavna tema pa je bila prav begunska kriza. Po kritikah je vlada predsednika Thein Seina napovedala udeležbo delegacije na regionalni konferenci o migrantih, ki bo prihodnji teden v Bangkoku.

Ladji v vodah Bangladeša čakali na Rohingje
Mjanmarsko notranje ministrstvo je zdaj objavilo fotografije sploh prvega posredovanja in reševanja beguncev na odprtem morju. Na Facebooku je ministrstvo navedlo, da sta bili ladji zasidrani že v vodah Bangladeša nasproti pokrajine Rakhine, kjer sta čakali še na nove begunce. Ti so bili opisani kot "Bengalci", kar je termin, ki ga v Mjanmaru uporabljajo za Rohingye.

Muslimansko manjšino ima budistična večina za nezakonite priseljence iz Bangladeša, in ne za avtohtoni narod obmorske in obmejne pokrajine, kjer jugovzhodna Azija prehaja v indijsko podcelino. Rohingje se že leta pritožujejo nad diskriminacijo, odvzemanjem državljanskih pravic in prikrito podporo oblasti budističnim skrajnežem, ki so izvedli že vrsto nasilnih pohodov, v katerih je bilo pobitih na desetine ljudi, na tisoče pa pregnanih z domov.

Manjšinska kriza prerasla v begunsko
Malezija, kjer je v zadnjih tednih končalo več kot tri tisoč beguncev iz Mjanmara, je na čelu prizadevanj za rešitev vprašanja manjšine Rohingje. Njihove težave so prišle v ospredje, ko so plovila z na stotine nezakonitih migrantov in beguncev ostala blokirana pred obalami držav v regiji, v nekaterih primerih so jih celo odvlekli nazaj na odprto morje.

V sredo sta Malezija in Indonezija, obe sicer večinski muslimanski državi, privolili v to, da bosta plovilom s pripadniki Rohingje in prebivalci Bangladeša dovolili pristanek na svoji obali, če bo mednarodna skupnost v roku leta dni poskrbela za njihovo nastanitev v tretji državi. Sočasno pa je prve znake za reševanje krize pokazala tudi vlada v Jangonu.