Prebivalci, ki zapuščajo porušene domove, se znajdejo po najboljših močeh. Foto: Reuters
Prebivalci, ki zapuščajo porušene domove, se znajdejo po najboljših močeh. Foto: Reuters
Prvi mož mednarodnega odbora Rdečega križa Maurer opozarja, da so razmere katastrofalne. Foto: Reuters

V Vzhodni Guti, zadnji trdnjavi pod nadzorom upornikov, je v četrtek potekal prvi množični eksodus prebivalcev, odkar so sirske vladne sile ob podpori ruske vojske 18. februarja sprožile ofenzivo. Območje je po poročanju BBC-ja samo v četrtek zapustilo okoli 20.000 ljudi, po poročanju tujih tiskovnih agencij pa jih je prek humanitarnega koridorja danes enklavo zapustilo še okoli 4.000. Zaradi ofenzive v zadnjih tednih je območje enklave razdeljeno na tri dele, vsak pa je pod nadzorom druge uporniške skupine. V ofenzivi je bilo po podatkih Sirskega observatorija za človekove pravice ubitih že okoli 1.260 civilistov, med njimi več kot 250 otrok.

Kot poroča observatorij, je bilo danes v ruskih letalskih napadih ubitih najmanj 57 civilistov, 100 pa ranjenih, največ v kraju Kafr Batna. Observatorij Moskvo obtožuje, da v napadih na jugu enklave uporablja tudi t. i. termitne bombe, ki so povzročile požare, ljudem pa opekline.

V četrtek se je na tisoče prebivalcev odpravilo iz mesta Hamurijeh, ključnega mesta oblegane enklave, kamor so sirske provladne sile vkorakale v sredo. "Ujeti smo bili v kleteh in predorih in si nismo upali priti ven. Ničesar nismo mogli storiti. Ni bilo hrane," je povedal eden izmed prebivalcev. Po ocenah Združenih narodov je v Vzhodni Guti ujetih okoli 400.000 ljudi, ki nimajo ne hrane ne zdravil.

V Dumo, iz katere doslej še ni bilo množičnega odhajanja, je v četrtek Mednarodni odbor Rdečega križa pripeljal 25 tovornjakov pomoči, v katerih je hrane za mesec dni za 26.100 ljudi. Kot je povedal predsednik ICRC-ja Peter Maurer, so ljudje izčrpani od bojevanja in pomanjkanja hrane in zdravil.

Bojevanje se je v preteklem tednu le še stopnjevalo. Moskva in Damask trdita, da so tarče njunih napadov člani terorističnih skupin, ki so izvzeti iz dogovora o premirju. Upornike obtožujeta, da prebivalcem preprečujejo odhod na varno. Rusija je upornikom ponudila možnost koridorja za umik in predajo, s to taktiko pa je pomagala Damasku, da je ponovno prevzel nadzor nad večjimi mesti v zahodni Siriji. Provladne sile naj bi iz rok upornikov v ofenzivi prevzele nadzor nad 75 odstotki regije.

Erdogan: Ne bomo odnehali, dokler ne bo delo končano
Druga velika ofenziva poteka v večinsko kurdskem Afrinu, kjer turške sile ob pomoči sirskih zaveznikov stopnjujejo bombardiranje. Po navedbah Sirskega observatorija za človekove pravice s sedežem v Londonu je območje zapustilo okoli 30.000 ljudi, ki so se napotili proti vasem pod nadzorom sirskih vladnih sil. Samo ponoči, ko se je bombardiranje nadaljevalo, poročajo o 18 mrtvih civilistih, je območje zapustilo več sto družin. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je na shodu v Ankari dejal, da se njegova država ne bo ustavila, dokler operacija v Afrinu ne bo končana. "Evropski parlament naj bi pozval k ustavitvi operacije v Afrinu. Tam je gospa (visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Federica Mogherini), ki je odgovorna za širjenje Unije. Ona naj bi zahtevala umik. Ne upajte preveč, ne bomo odnehali, dokler delo ne bo končano. To morate vedeti," BBC navaja njegove besede.

Nov vrh o Siriji sredi maja v Astani
Medtem so se v Astani sešli zunanji ministri Rusije, Irana in Turčije, Sergej Lavrov, Džavad Zarif in Mevlut Cavusoglu. Dogovorili so se, da bo vrh o Siriji v okviru te pobude potekal sredi maja v Astani.

Glede razmer v Vzhodni Guti je Lavrov Zahod obtožil, da na tem območju ščiti teroriste in da celo skuša "ohraniti njihov bojni potencial". Pri tem je izpostavil skupino s člani nekdanje Fronte Al Nusra, Hajat Tahrir al Šam. Vsi trije ministri so se zavezali, da bodo uničili to skupino in druge z Al Kaido povezane skupine. Lavrov je mednarodno skupnost pozval, naj enklavo dejavneje oskrbuje, poroča AFP. Vzhodna Guta je sicer že od leta 2013 pod vladnim obleganjem.

V procesu iz Astane sodelujejo države, ki imajo vsaka svoje interese v konfliktu. Turčija tako poziva h koncu obstreljevanja Vzhodne Gute, medtem ko sama že dva meseca izvaja ofenzivo na kurdsko enklavo Afrin.

V že sedem let trajajoči vojni v Siriji je po podatkih Sirskega observatorija umrlo več kot 350.000 ljudi, iz države je zbežalo 5,6 milijona prebivalcev, še 6,1 milijona je notranje razseljenih.