Pred revolucijo se je Gamala (L) omenjalo kot očetovega naslednika na predsedniškem položaju. Foto: EPA
Pred revolucijo se je Gamala (L) omenjalo kot očetovega naslednika na predsedniškem položaju. Foto: EPA
Kairo
Zaradi oprostitve Mubarakovih sinov so se nekateri prebivalci Kaira podali na ulice. Foto: EPA

Najvišje prizivno sodišče je v četrtek odpravilo štiriletno zaporno kazen, na katero sta bila Al in Gamal Mubarak skupaj z očetom obsojena zaradi poneverbe več kot sto milijonov egiptovskih funtov oziroma deset milijonov evrov javnega denarja. Sodišče je v primeru razveljavilo tudi obsodbo 86-letnega Hosnija Mubaraka in odredilo ponovno sojenje.

Sinovoma na ponovno sojenje v omenjenem primeru ne bo treba čakati za zapahi, saj sta v priporu že odslužila najvišjo odrejeno kazen, 18 mesecev. Druge obtožbe o korupciji proti sinovoma je sodišče ovrglo novembra lani. Odločitev o izpustitvi Mubarakovih sinov so objavili pred nedeljsko obletnico revolucije v Egiptu, ki je pred štirimi leti dolgoletnega voditelja prisilila v odstop.

Ob obletnici bodo v Egiptu iz zaporov predčasno izpustili okoli 600 zapornikov, ki jih je predsednik Abdel Fatah Al Sisi pomilostil.

Nove napetosti
Pred obletnico so sicer v najbolj poseljeni arabski državi spet priča naraščajočim napetostim in protivladnim protestom. V petek je bila v obmorskem mestu Aleksandrija v spopadih med privrženci Muslimanske bratovščine in domačini ubita študentka. Stranka svobode in pravičnosti, ki velja za politično krilo prepovedane Muslimanske bratovščine, je za uboj 17-letnice okrivila varnostne sile.

V četrtek je policija hitro razgnala protestnike v središču Kaira, medtem ko so v Aleksandriji privrženci Muslimanske bratovščine zaprli ceste in metali molotovke.

Zatrtje Muslimanske bratovščine
Po padcu Mubaraka je na volitvah zmagala Muslimanska bratovščina, iz katere je prišel tudi demokratično izvoljeni predsednik Mohamed Mursi, ki pa ga je vojska leta 2013 odstavila. Sledili so množični protesti njegovih privržencev, ki jih je vojska krvavo zatrla in ubila nekaj sto protestnikov. Po obračunu so oblasti prepovedale Muslimansko bratovščino in zaprle njene voditelje, od katerih so bili številni obsojeni na smrt.

Na lanskih predsedniških volitvah je zmagal Al Sisi, ki je bil pod Mubarakom vodja vojaške obveščevalne službe. Mnogi Egipčani, ki so v ljudski vstaji pred štirimi leti in strmoglavljenju dolgoletnega predsednika videli konec korupcije in klientelizma, danes z žalostjo gledajo, kako so opuščajo obtožbe proti pripadnikom nekdanjega režima.