Šest arabskih držav, med njimi Iran in Turčija, še vedno zahteva nedvoumno in iskreno opravičilo muslimanom. V Turčiji se vrstijo pozivi vladi, naj odpove papežev obisk, načrtovan za november, delavci turškega generalnega direktorata za verska vprašanja pa celo zahtevajo, naj tamkajšnje oblasti papeža ob prihodu v državo aretirajo. Vlada obiska kljub nezadovoljstvu nad papeževo izjavo za zdaj ne namerava odpovedati.

Predstavnik iraškega parlamenta Mahmud Al Maškadani meni, da je obžalovanje, ki ga je papež izrekel med nedeljsko molitvijo v Rimu, nezadostno, veliki mufti palestinskih ozemelj šejk Mohamed Husein pa je prepričan, da bi se moral papež osebno opravičiti 1,5 milijarde muslimanom po vsem svetu. Hkrati je pozval k zaustavitvi uničevanja cerkva in ob tem poudaril, da je islam vera ljubezni, pravičnosti in strpnosti.

Potem ko je iraška celica teroristične skupine Al Kaida v ponedeljek pozvala k vojni proti "častilcem križa", je egiptovska celica Al Kaide v torek sporočila, da bi morali papeža zaradi žalitve islama kaznovati po strogem islamskem šeriatskem pravu.

Drnovšek poziva k preseganju razlik
Slovenski predsednik Janez Drnovšek je na spletni strani Gibanja za pravičnost in razvoj zapisal, da je muslimanski svet upravičeno razburjen zaradi izjav papeža Benedikta XVI. o islamu. Papež je sicer po njegovem mnenju pravilno opozoril na nezdružljivost vere z nasiljem, narobe pa je bilo, da je to storil le na primeru islama. Bolje bi bilo, če bi papež islam pozval k sodelovanju, saj bi obe veliki veri z milijardami vernikov po vsem svetu veliko naredili za pravičnejši svet, poleg tega pa bi morali preseči tisočletno rivalstvo in razlike, je med drugim zapisal vodja Gibanja za pravičnost in razvoj.

V ponedeljek se je oglasil tudi ameriški predsednik George Bush in izrazil prepričanje, da je bilo papeževo opravičilo iskreno, njegove besede pa vzete iz konteksta.

Negotovost v Vatikanu
Analitiki v Vatikanu se na največjo krizo papeža Benedikta XVI. v njegovem 17-mesečnem pontifikatu odzivajo z mešanimi občutki. Številni se sprašujejo, zakaj je sploh moral omenjati islam med govorom v Nemčiji.

Po mnenju ameriškega teologa Toma Reesa z univerze Georgetown je bila papeževa največja napaka, da je med predavanjem v Nemčiji verjetno bolj razmišljal kot nemški akademik in se očitno ni zavedal, da zunaj dvorane njegove besede posluša ves svet. Nedvomno papež potrebuje tudi boljše politične svetovalce, je povedal Rees, ki velja za velikega poznavalca zgodovine Rimskokatoliške cerkve.

Številni drugi italijanski cerkveni dostojanstveniki papeža branijo pred kritikami in pravijo, da so njegove besede vzete iz konteksta, medije pa so obtožili poenostavljanja in sprevračanja besed.

Kaj je papež v resnici rekel?
Papež je spor z muslimani sprožil med predavanjem na univerzi v Regensburgu prejšnji torek, ko je navedel besede bizantinskega cesarja Manuela II. iz leta 1400 v razpravi s perzijskim teologom: "Pokaži mi, kaj je Mohamed prinesel novega, in pri tem boš našel le slabo in nečloveško, pa tudi to, da je veri, ki ji pridiga, naložil, naj jo širi z mečem."

Papež se je zaradi nepričakovanih burnih odzivov islamskega sveta muslimanom naprej opravičil v soboto v pisni izjavi, v kateri je obžaloval, da so njegove besede užalile verska čustva muslimanov in izrazil upanje, da bodo razumeli pravi pomen govora, v katerem je pozival k dialogu med verama. Med nedeljskim blagoslovom v Rimu je nato še osebno izrazil obžalovanje zaradi odzivov v nekaterih državah in povedal, da sporni navedek nikakor ne odraža njegovega osebnega mnenja o islamu.