22,2 odstotka letošnjih brucev predstavljajo azijski Američani, 14,6 odstotka Afroameričani, z 11,6 odstotka sledijo latinskoameriški študenti, 2,5 odstotka pa jih je predstavnikov avtohtonih Američanov in prebivalcev ameriških tihomorskih otočij, navaja BBC.

Do prelomnice prihaja v času, ko se je Harvard, univerza, na kateri je diplomiralo največ ameriških predsednikov, zapletel v spor glede zagotavljanja enakosti med rasami med pravosodnim ministrstvom in New York Timesom.

1. avgusta je časopis objavil članek, v katerem so navedli, da namerava ministrstvo tožiti univerzitetne kampuse s politiko uravnoteženega sprejemanja rasno različnih študentov, češ da je krivična do belopoltih kandidatov. NYT se je v članku skliceval na interno okrožnico ministrstva, v katerem so zapisali, da bodo sredstva iz oddelka za državljanske pravice uporabili za tožbo.

Stara pritožba?
A pravosodno ministrstvo vztraja, da nima nobenih načrtov preiskovati, ali univerze izbirajo svoje kandidate na podlagi rase ali ne. Trdijo, da se dokument, do katerega se je dokopal NYT, in v katerem je omenjen "novi projekt glede namerne rasne diskriminacije", dejansko nanaša na dve leti staro pritožbo koalicije azijsko-ameriških skupin.

Te so v pritožbi iz leta 2015 Harvard in druge elitne univerze obtoževale, da s pomočjo kvot preprečujejo sprejem Azijcev z zadostnim številom točk.

Vsak kandidat celostna oseba
Predstavnica Harvarda Rachael Dane je dejala, da je univerza "zavezana k vpisu raznolikih generacij študentov". "Da bi postali voditelji v naši raznoliki skupnosti, morajo biti študenti sposobni delati z ljudmi iz različnih družbenih okolij, življenjskih izkušenj in vidikov. Harvard pri svojem postopku sprejemanja obravnava vsakega kandidata kot celostno osebo, pri tem pa proučimo vrsto dejavnikov, skladno s pravnimi standardi, ki jih je vzpostavilo ameriško vrhovno sodišče," je dejala.

Vrhovno sodišče je prepovedalo uporabo rasnih kvot pri univerzitetnih vpisih, je pa razsodilo, da univerze lahko raso upoštevajo kot del "celovite ocene" kandidatov.

Za kvote in proti njim
Roger Clegg, predsednik konservativnega Centra za enake možnosti (CEO) in nekdanji visoki predstavnik ministrske divizije za državljanske pravice, je za BBC povedal, da meni, da je koncept t. i. rasnih kvot zastarel.

"Razumem tisti globoki občutek, da se je s temnopoltimi v tej državi dolgo slabo ravnalo, in takoj za tem, ko smo se znebili zakona o segregaciji, t. i. zakonov Jima Crowa, ni bila tako slaba zamisel, da se stanje malo izravna, tudi s posebnimi kvotami. A zdaj smo leta 2017. Zakonov Jima Crowa že dolgo ni več in zdaj govorimo o tem, da bi dali Latinskoameričanom prednost pred azijskimi Američani. Kakšen smisel ima to?" se sprašuje.

Drugačno mnenje ima Brenda Shum, direktorica projekta za izobraževalne priložnosti pri odboru za državljanske pravice: "Študenti vseh barv imajo samo koristi od bolj raznolike univerzitetne izkušnje. Študentom smo dolžni zagotoviti integrirano izobraževalno okolje, ki odraža svet, v katerem živijo."