V raziskavi šanghajske univerze, ki je zajela 4.500 ljudi, se je kar 31,4 odstotka vprašanih, starih več kot 16 let, izreklo za verne, kar znaša okoli 300 milijonov Kitajcev. Vlada uradno trdi, da je vernikov le okoli 100 milijonov. Po poročanju uradnega državnega časopisa China Daily gre za prvo večjo raziskavo o verovanju med Kitajci.

Versko svobodo določa ustava
Komunistična vlada trdi, da je verska svoboda zapisana v ustavi in zato lahko prebivalci svobodno hodijo v cerkve, mošeje in svetišča, ki so seveda pod državnim nadzorom. Človekoljubne organizacije obtožujejo Peking, da zapira katoliške duhovnike in tibetanske budistične menihe, ker so zvesti papežu ali pa dalajlami.

Marksizem namesto vere
Po osvojitvi oblasti leta 1949 je nova komunistična vlada skladno z marksistično ideologijo označila vero kot opij za ljudstvo. Verniki so najbolj pretrpeli med letoma 1966 in 1976, ko je na Kitajskem divjala kulturna revolucija. Takrat so duhovnike in menihe preganjali, javno zaničevali, zapirali in celo ubijali.

Od poznih 70. let prejšnjega stoletja, ko so začele oblasti uvajati tržne reforme, je bil vera pod manjšim udarom in izgleda, da si je v novem tisočletju opomogla. Leta 2005 so oblasti sprožile obsežno kampanjo, skušale so oživiti marksizem, ob tem pa so vendarle priznale vlogo, ki jo v družbenem ravnovesju igra vera.

Vse več vernikov v mestih
Poleg podeželja, kjer se ljudje zatekajo k veri zaradi revščine in bolezni, je zdaj največje naraščanje vernikov opaziti v hitro razvijajočih se obalnih delih na vzhodu države. Mestne prebivalce v vero ženejo družbeni pritiski, napetosti in tesnoba, ki jih povzroča tekmovalnost. Med verniki je opaziti vse več mladih.

Glavne vere na Kitajskem so budizem, taoizem, krščanstvo in islam, ki vključujejo okoli 67 odstotkov vseh vernikov. Uradni podatki kažejo, da je število katoličanov naraslo z 10 na 16 milijonov, raziskava pa kaže, da jih je 40 milijonov.

G.V.