Shod skrajnih desničarjev v Ukrajini. Foto: Reuters
Shod skrajnih desničarjev v Ukrajini. Foto: Reuters
Lani se je na ulice Ivano-Frankovskega podalo okoli sto pripadnikov skrajno desnega bataljona Azov, da bi proslavili obletnico galicijske divizije. Foto: Reuters

Waszczykowski je za televizijo TVP1 povedal, da Poljska ne misli kar pozabiti na temačne zgodovinske dogodke, kot je pokol Poljakov, ki ga je izvedla ukrajinska galicijska divizija, tudi zavoljo geopolitičnih koristi ne. "Zavedamo se, kako pomembna je zaradi geopolitičnih razlogov za nas Ukrajina. A Ukrajinci, ki se zavedajo, kako pomembna je za našo varnost njihova država, menijo, da bi morali teme, ki nas delijo, še posebej zgodovinske, odpraviti kot drugo- ali celo tretjerazredne," je povedal Waszczykowski.

Minister je ob tem kritiziral ukrajinske oblasti, ker naj bi onemogočale dostop do poljskih spominskih obeležij v Ukrajini, s tem pa jim preprečevale njihovo vzdrževanje in izkop tam posmrtnih posmrtnih ostankov. Po podatkih ukrajinskega inštituta nacionalnega spominjanja je po Ukrajini najmanj 105 takih pomnikov.

"Omejitve" za skrajneže
Če se stvari ne spremenijo, bo morala Poljska za ukrajinske državljane, ki poveličujejo nacizem in obstruirajo poljska prizadevanja za poklon žrtvam, uvesti omejitve, opozarja Waszczykowski. "Trenutno uvajamo postopke, s katerimi ljudje s skrajnimi protipoljskimi nazori ne bodo imeli vstopa na Poljsko. Posledice bodo nosili tudi tisti, ki proti Poljski nastopajo z birokratskim orodjem, še posebej pa ljudje, ki se oblačijo v uniforme galicijske divizije."

Divizijo, ki je bila leta 1943 vzpostavljena iz prostovoljcev v ukrajinski pokrajini Galiciji, sicer nobeno sodišče ni spoznalo krivo vojnih zločinov, jo pa obtožujejo, da je uničila poljske skupnosti v zahodni Ukrajini in poklala poljske civiliste v "protigverilskih" napadih. Lani je poljski parlament sprejel resolucijo, s katero je pozval, da se zločine, ki so jih med letoma 1943 in 1945 zagrešile Organizacija ukrajinskih nacionalistov (OUN), ukrajinska uporniška vojska (UPA) in galicijska divizija, označi za genocid proti poljskemu narodu.

Nacistični simpatizerji kot narodni junaki
V Ukrajini na veliko jezo Poljske kot narodne heroje slavijo zloglasne člane OUN-a in UPA-ja, kot je nacistični kolaborant Stepan Bandera. Predsednik vladajoče poljske stranke Zakon in Pravičnost (PiS) Jaroslaw Kaczynski je Ukrajino posvaril, da "z Bandero ne bo nikdar prišla v Evropo". Kaczynski je ob tem Ukrajince obtožil, da gradijo "kult" tistih, ki so zagrešili genocid proti poljskemu ljudstvu.

Na zahodu Ukrajine tudi niso tako redke procesije z baklami, na katerih se poklonijo nacističnim kolaborantom. Lani se je na ulice Ivano-Frankovskega podalo okoli sto pripadnikov skrajno desnega bataljona Azov, da bi obeležili obletnico galicijske divizije.

Odločitev nekaterih ukrajinskih regionalnih oblasti, da prepovedo dostop poljskim strokovnjakom do spomenikov, je bil povračilni ukrep za poljski ukaz aprila letos, naj se v vasi Hruszowice odstrani spomenik borcem UPA-ja, zgrajen nezakonito leta 1994. Odločitev je v Ukrajini sprožila ogorčenje, inštitut nacionalnega spominjanja pa je vlado pozval, naj ne obravnava več prošenj poljskih oblasti za postavitev novih spomenikov ali vzdrževanje že obstoječih, ki so bili postavljeni med letoma 1991 in 2017 brez pristanka ukrajinskih oblasti.