Kot je pojasnil predsednik hrvaške državne volilne komisije Branko Hrvatin, sledi Most neodvisnih list s 13 poslanci. Koalicija Edina opcija, ki jo vodi Živi zid, je osvojila osem mandatov.

Istrski demokratski zbor (IDS) je dobil tri poslanska mesta, stranka Bandić Milan 365 - Stranka dela in solidarnosti dva ter Hrvaška demokratska zveza Slavonije in Baranje (HDSSB) enega poslanca. V sabor je prišla tudi neodvisna lista nekdanjega člana HDZ-ja Željka Glasnovića, ki si je po prvih neuradnih podatkih vstop v sabor zagotovila v 11. volilni enoti za diasporo. Dodatnih osem poslancev so izvolili v 12. volilni enoti za poslance narodnih manjšin. Volilna udeležba je bila 52,59-odstotna, kar je deset odstotkov manj kot lani novembra.

Najverjetnejša koalicija HDZ-ja in Mosta
HDZ bo za večino v saboru, za katero je potrebnih najmanj 76 poslancev v 151-članskem saboru, spet potreboval dogovor z Mostom. Kot je iz Zagreba za Radio Slovenija poročala Tanja Borčić Bernard, je HDZ-ju, ki je po fiasku s prejšnjim predsednikom Tomislavom Karamarkom šele pred dobrima dvema mesecema dobila novo vodstvo stranke, uspelo skoraj nemogoče. Z ene najnižjih podpor v zgodovini stranke se je namreč znova povzpel na vrh.

Novi predsednik Andrej Plenković je spomnil, da je bil HDZ pred nekaj meseci v slabem položaju, a je, kot je dejal, s svojimi sodelavci vrnil stranko v desno sredino, kar so po njegovi oceni prepoznali tudi volivci. Napovedal je, da bodo posebej skrbeli za mlade, kmete, delavce in upokojence, poroča Slovenska tiskovna agencija.

Plenković: Odprti smo za sodelovanje
Stranka za večino v parlamentu potrebuje še najmanj 15 glasov, zato je Plenković možnim koalicijskim partnerjem sporočil: "Smo odprti za sodelovanje s tistimi strankami, ki so nam blizu po programu in pogledu na svet."

Pri tem je gotovo najprej pomislil na Most s 13 mandati, en mandat več kot so jih imeli pred volitvami. V Mostu so kot pogoj za sodelovanje v vladi že objavili sedem pogojev. "Tisti, ki se bodo strinjali z vsemi, lahko pričakujejo našo podporo. Od tega trenutka teče rok petih dni," je v volilni noči dejal predsednik Mosta Božo Petrov.

SDP doživel hud poraz
Največji poraženec volitev pa je Socialdemokratska stranka (SDP) oziroma Narodna koalicija, ki je z napačno kampanjo izgubila že dobljeno bitko. Narodna koalicija pod vodstvom SDP-ja je osvojila 636.954 glasov, kar je okoli 150.000 glasov manj kot lani, ko je takratna koalicija Hrvaška raste osvojila 788.482 glasov.

Predsednik Zoran Milanović v prvem odzivu ni želel priznati poraza. "Danes ni srečen dan za Hrvaško. Osem mesecev smo sodelovali v poskusu, v katerem se ni zgodilo nič. Hrvaška potrebuje stabilno vlado," je dejal

Hrvaški mediji: Volitve zaznamovala nizka udeležba
Hrvaški časnik Jutarnji list po volitvah piše, da je Plenkoviću uspelo začeti postopek demokratizacije in posodobitve stranke ter se spustiti v zelo tesno tekmo s široko fronto strank Narodne koalicije, potem ko je kazalo, da bo zagotovo izgubil volitve. Komentator pri tem ocenjuje, da je zdaj najverjetnejši scenarij vlada HDZ-ja in Mosta, v kateri bodo tudi nekatere manjše stranke in poslanci nacionalnih manjšin.

SDP je izgubil že s tem, ko je Milanoviću podaljšal predsedniški mandat v stranki. Milanović je namreč vodil zgrešeno, agresivno kampanjo z veliko omalovaževanja nasprotnikov, piše Jutarnji list.

Časnik še navaja, da je eno izmed najudarnejših sporočil volilnega dne dejstvo, da se skoraj polovica volivcev ni želela udeležiti volitev. "Visoka abstinenca je znamenje nezadovoljstva s predstavniško demokracijo in političnimi strankami, ki tekmujejo na volitvah." Tudi Večernji list poudarja, da so razočarani volivci ostali doma in da je 52-odstotna volilna udeležba najnižja v 26 letih od hrvaške osamosvojitve.

Komentator ocenjuje, da ima HDZ samo dve opciji, in sicer sprejeti zahteve Mosta in Živega zida, kar pomeni veliko koncesij in dolgotrajna pogajanja, ki ne bodo manj zamudna niti v primeru poskusa oblikovanja velike koalicije SDP-ja in HDZ-ja. "Hrvaški državljani morajo biti pripravljeni, da bodo kmalu znova na volitvah," poudarja.

Novi list medtem navaja, da je največ preferenčnih glasov, več kot 40.000, dobil Milanović, medtem ko jih je Plenković dobil približno 33.000. S preferenčnimi glasovi bodo v sabor prišli nekateri izmed skrajno desnih članov HDZ-ja, kot je minister za kulturo Zlatko Hasanbegović.

Grabar Kitarović: Hrvaška potrebuje sposobno vodstvo, usmerjeno v prihodnost
Hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović je napovedala, da bo posvetovanja s strankami o mandatarju za sestavo nove vlade začela, ko bo od volilne komisije prejela končne uradne izide volitev. Poudarila je, da ne bo trpela zavlačevanj in ultimatov v pogajanjih o prihodnji hrvaški vladi, tako kot po lanskih volitvah. Grabar-Kitarovićeva je poudarila, da Hrvaška ne potrebuje vnovičnega političnega modrovanja, temveč odločno in sposobno vodstvo, ki bo usmerjeno v prihodnost in bo zagotovilo stabilnost, razvoj in gospodarsko rast.