"Imenovati Somalijo država je pretirano," je zapisal The Economist. Somalija ima predsednika, premierja in parlament, ki pa imajo le malo moči zunaj prestolnice Mogadiš. Vlada pravzaprav obstaja zaradi protektorata Afriške unije, ki med drugim varuje tudi predsedniško palačo. Večino države namreč nadzorujeta oboroženi skupini: radikalna islamska skupina Al Šabab, ki je na območjih pod svojim nadzorom prepovedala glasbo, zaprla kinodvorane, tradicionalne barvite ženske obleke pa zamenjala za temne materiale, ter njena prav tako islamska tekmica Hizbul Islam. Obe skupini zahtevata izvajanje strogih islamskih zakonov, kar je vodilo v pojav talibanizacije Somalije. Al Šabab je med drugim prevzela odgovornost za samomorilski bombni napad v Mogadišu septembra letos, v katerem je umrlo 17 oseb. ZDA celo menijo, da je skupina povezana s teroristično organizacijo Al Kaido.

Gospodarsko revne države so pogosto izpostavljene tudi slabemu zdravstvenemu in izobraževalnemu sistemu, "a pogoji v Somaliji so pogosto tako ubožni, da se jih ne da niti izmeriti," ugotavlja The Economist. Tistih nekaj malo podatkov, ki jih lahko zberemo, so grozljivi: glede na podatke Svetovnega prehrambenega programa ZN-ja potrebuje v Somaliji za preživetje hrano vsaj 40 odstotkov populacije, eden otrok od petih je podhranjen. Zaradi nenehnih notranjih spopadov je moralo svoje domove zapustiti več kot 1,5 milijona ljudi, tretjina jih živi v grozljivih pogojih v začasnih taboriščih.

"Somalija ne bi bila opažena država, če ne bi imela hitro razvijajoče se industrije: piratstva," nadaljuje revija. Somalija kraljuje območju vzhodne Afrike in Adenskega zaliva, ki veljata za najbolj prometno pot ladijskega tovornega prometa. Zaliv letno prepluje več kot 2.000 trgovskih ladij, ki so mamljiva tarča za somalijske pirate. Ti so razvili zelo dobičkonosen posel s tem, da ladje napadejo, oropajo ali ugrabijo. Glede na podatke Mednarodnega pomorskega urada (IMB) je piratom v letu 2008 uspelo izvesti okoli 40 ugrabitev ladij in še 31 na začetku leta 2009. Zaliv je zdaj pod nenehnim nadzorom vojnih ladij, ki so jih tja poslale Evropska unija, ZDA in druge velesile. A tudi to ne pomaga, saj so se pirati umaknili dlje od obale vzhodne Afrike in globje v prostrano morje.

"Prihodnost Somalije je žalostna. Tisto nekaj malo dohodka, ki ga dobiva, je od njene diaspore, a pošiljanje sredstev je upočasnila svetovna gospodarska kriza," zaključuje The Economist. Mednarodne organizacije so Somaliji že obljubile več pomoči, ki ne more priti do svojega cilja, zaradi slabe varnosti v državi. Prav tako je v Somaliji premalo mirovnikov, da bi lahko dosegli spremembo. Najbolj skrb vzbujajoče pa je dejstvo, da vse več mladih postaja navdušenih nad radikalizmom, kar pušča malo upanja, da bi se politična situacija v državi stabilizirala. Vse to so razlogi, da je revija The Economist uvrstila Somalijo v sam vrh najslabših držav v letu 2010.