Nato bo okrepil tako zračne kot pomorske in posebne enote odzivnih sil. Foto: Reuters
Nato bo okrepil tako zračne kot pomorske in posebne enote odzivnih sil. Foto: Reuters

Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg je na novinarski konferenci napovedal, da bo Nato okrepil tako zračne kot pomorske in posebne enote odzivnih sil, pri čemer ne bodo ogrozili političnega nadzora nad vojaškimi silami. V primerih resnih varnostnih groženj bi se tako lahko sile Nata hitreje odzvale.

Šest manjših poveljniških centrov
Med ukrepi za pospešitev odločanja je tudi zmožnost vrhovnega poveljnika zavezniških sil v Evropi, da hitro zagotovi pripravljenost Natovih sil po sprejetju politične odločitve o posredovanju. Na zasedanju obrambnih ministrov zveze Nato v Bruslju so se strinjali tudi za oblikovanje in sestavo šestih manjših poveljniških centrov Nata, ki jih bodo vzpostavili v Bolgariji, Estoniji, Latviji, Litvi, Poljski in Romuniji in ki bodo namenjeni hitrejšemu odzivu v primeru kriz v tej regiji.

Vsak center bo imel okoli 40 ljudi, ki bodo igrali ključno vlogo pri načrtovanju operacij, vojaških vaj in pomoči morebitnim okrepitvam, je povedal Stoltenberg po prvem dnevu zasedanja in dodal, da razmišljajo o več tovrstnih centrih v drugih članicah Nata. Več članic je namreč na zasedanju izrazilo pripravljenost gostiti center. Stoltenberg je še razkril, da so se odločili vzpostaviti nov skupni logistični center, ki bo omogočil hitrejše premike sil Nata z vso potrebno opremo in zalogami čez ozemlje članic zavezništva.

Boljša odzivnost Natovih sil
Vsi ti koraki bodo po zagotovilih Stoltenberga prispevali k boljši odzivnosti Nata na spremenjeno varnostno okolje. "Hkrati pazljivo ocenjujemo posledice ravnanja Rusije, tudi njene jedrske dejavnosti," je povedal vodja Nata ob vse večjih napetostih z Moskvo zaradi ukrajinske krize in njene domnevne vloge pri podpiranju proruskih upornikov na nemirnem vzhodu Ukrajine.

Ruski predsednik Vladimir Putin je sicer pred dnevi napovedal, da se bo ruski jedrski arzenal letos povečal za najmanj 40 novih medcelinskih balističnih raket. Napoved je sledila odločitvi ZDA, da na območje Baltika namestijo tanke in vojaška letala, da bi tako pomirile bojazni baltskih članic zveze Nato pred morebitno rusko invazijo.

"A da bom jasen. Ne iščemo konfrontacije in ne želimo si nove oboroževalne tekme. Želimo zagotoviti varnost svojih držav. Ob številnih izzivih iz različnih smeri moramo biti pripravljeni," je danes še zatrdil Stoltenberg.