Florence Hartmann je balkansko vojno spremljala kot novinarka Le Monda, pozneje pa sedem let (do leta 2006) delala kot tiskovna predstavnica haaškega tožilstva. Foto: EPA
Florence Hartmann je balkansko vojno spremljala kot novinarka Le Monda, pozneje pa sedem let (do leta 2006) delala kot tiskovna predstavnica haaškega tožilstva. Foto: EPA
Haaško sodišče
Haaško sodišče prvič sodi nekdanji sodelavki. Foto: Reuters

O krivdi se ni želela izreči, dokler sodišče ne odloči, ali je upravičena do pravne podpore. Carmel Augis, predsedujoči sodnik na sojenju Hartmannovi, ki je pred sodišče prvič stopila 27. oktobra, je v skladu s proceduro zato zapisal, da se je izrekla za nedolžno. Haaško sodišče je nekdanjo pomočnico nekdanje glavne haaške tožilke Carle del Ponte 27. avgusta obtožilo nespoštovanja sodišča, ker je objavila zaupne podatke o sojenju nekdanjemu srbskemu predsedniku in haaškemu obtožencu Slobodanu Miloševiću.

V knjigi in članku razkrila preveč
Po mnenju sodišča je Hartmannova v knjigi Mir in kazen iz leta 2007 in članku Prikriti ključni dokazi o genocidu, objavljenem januarja letos, objavila dve zaupni odločitvi pritožbenega senata iz 20. septembra 2005 in 6. aprila 2006 ter s tem zavestno kršila pravila sodišča.

Informacije, ki jih je s tem razkrila, naj bi se nanašale na ravnanje sodišča z nekaterimi dokumenti, med njimi tudi z zapisniki sestankov Srbskega obrambnega sveta med vojno na območju nekdanje Jugoslavije. Ravno ti zapisniki naj bi bili ključ do informacij o vpletenosti Beograda v krvavo balkansko vojno po propadu nekdanje skupne države. Tako odvetniki kot javnost so v preteklosti kritizirali sodišče, ker na željo Srbije ni javnosti razkrilo vsebine teh zapisnikov.

Videla podatke, ki jih ne bi smela
Njena razkritja so pokazala tudi to, da je imela kot nekdanja tiskovna predstavnica del Pontejeve dostop do občutljivih in zaupnih dokumentov, čeprav ga ne bi smela imeti. Hartmannova, ki je med drugim spregovorila tudi o tem, da so nekatere zahodne države večkrat preprečile aretacijo Radovana Karadžića, ker ta ve preveč o tajnih dogovorih med vojno na Balkanu, ni prva novinarka, ki jo je sodišče obtožilo nespoštovanja sodišča, je pa prva nekdanja uslužbenka tega sodišča, ki se mora braniti zaradi te obtožbe. Prav tako je prva novinarka, ki je obtožena zaradi razkritja delov zaupnih odločitev sodišča in ne zaradi razkritja identitete katere izmed zaščitenih prič.

Kazen: Sedem let zapora
Za žalitev haaškega sodišča je previdena kazen do sedem let zapora in/ali 100.000 evrov. Sojenje Hartmannovi naj bi se predvidoma začelo januarja prihodnje leto.

T. V.